Spomini na osnovnošolske dni

Besedilo: Maša Likosar
Kategorija: Razvedrilo / četrtek, 1. marec 2018 / 13:26

Nekoč so otroci raziskovali mestne ulice, kranjske »gase« so bile njihovo igrišče. Razpeti so bili med Glavnim trgom, Tavčarjevo, Jenkovo in Tomšičevo ulico. Njihov besednjak je poznal gumitvist, hulahup, tanc šolo; igrali so se dame in gospode.

Bilo je leta 1961, ko je generacija osmošolcev stare Osnovne šole Franceta Prešerna, kasneje se je preimenovala v Osnovno šolo Simona Jenka Kranj, še poslednjič sedla v šolske klopi. Po 57 letih so se ponovno srečali, tokrat že tretjič, fizično spremenjeni, a v sebi še vedno otroško razposajeni, čeprav so danes stari sedemdeset let.

Snidenje sta organizirali Darija Žumer in Irena Vencelj. Slednja je članica krožka Kranjčani, ki je pred kratkim pripravil razstavo En ten tenera v galeriji Mestne hiše Kranj. Na ogled so slike in stare igrače, združeni spomini na otroštvo v mestu Kranj izpred mnogih let. Irena, ki je prispevala nekaj slik razreda in pevske revije, je ob tej priložnosti želela zbrati svoje sošolce iz osnovnošolskih klopi ter jih pod vodstvom kustosinje popeljati po razstavi.

Po ogledu so si v Starem Mayrju pripovedovali zgodbe iz svojih življenj; vrnili so se v čas, ko še ni bilo računalnikov ter pametnih telefonov, ko so se otroci še družili, načrte tkali iz vetra ter se brezskrbno podili za žogo. Darija pripoveduje: »Tedaj smo bili razdeljeni v tri razrede, ne spomnim se pa točno, kdo je sodil v katerega – in to bi rada razjasnila. Naše razredničarke so bile Martina Bidovec, Elizabeta Šemrov in Eda Bohanec.« Najbolj všeč ji je bil zaključni izlet. »Šli smo v Opatijo. Prespali pa smo zgolj dve noči, za kar je bil kriv naš razred. Bili smo zelo navihani. Zvečer, ko je šla razredničarka spat, smo oblekli kopalke in se šli kopat. Učiteljica je prinorela v spalni srajci na obalo. Bil je cel cirkus. Naslednji dan smo spakirali in odšli domov.«

Irena pa se spominja, da sta se s sošolko Etko na poti iz šole radi ustavljali na vrhu Savnikove vile, kjer sta se »igrali princeske«, domov pa sta se vračali pozno in bili zato okarani. Nikoli tudi ne bo pozabila, da je bil v petem razredu zelo priljubljen strip Mikija Mustra, in ker je imel sošolec Brane likovni talent, je vsako jutro že pred poukom na tablo narisal Trdonjo in druge stripovske junake.

Srečanja se je od 54 nekdanjih sošolcev in sošolk udeležilo približno trideset. Iz vseh paralelk naj bi jih bilo vsaj sedem že pokojnih, trije živijo v Nemčiji, sicer so se pa večinoma udomačili na Gorenjskem. Žal pa jim ni uspelo stopiti v stik z vsemi nekdanjimi sošolci.