20+G+M+B+18

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / petek, 5. januar 2018 / 19:32

Zadnjič smo videli, kako različno po svetu praznujejo božič in novo leto. Zdaj pa poglejmo še, kako je oziroma bi lahko bilo s »tretjim božičem«, s praznikom Svetih treh kraljev. Tudi tega po svetu ne pričakajo enotno.

Sveti trije kralji

Sveti trije kralji pridejo spet naokrog, 6. januarja 2018. Na predvečer tega velikega krščanskega praznika gredo ljudje pri nas in v sosednjih katoliških deželah še tretjič »okoli vogla« in na vrata po stari navadi zapišejo začetnice trikraljevskih imen in novo letnico, vse skupaj povezano s križci. Eni to storijo dejansko, drugi le virtualno, kakor v tem pisanju. Mnogi pa najbrž niti eno niti drugo. / Kdo so pravzaprav ti legendarni možje, ki jim Slovenci pravimo trije kralji? Vse, kar lahko o njih izvirnega preberemo, je v nekaj vrsticah Matejevega evangelija. »Ko je bil Jezus rojen v Betlehemu v Judeji v dneh kralja Heroda, so prišli modri z vzhoda v Jeruzalem in govorili. 'Kje je ta, ki se je rodil kot judovski kralj? Videli smo namreč, da je vzšla njegova zvezda, in smo se mu prišli poklonit.'« Iz Jeruzalema so šli v Betlehem. »Po kraljevih besedah so se modri odpravili na pot; in glej, zvezda, ki so jo videli vziti, je šla pred njimi, dokler ni obstala nad krajem, kjer je bilo dete. Ko so zagledali zvezdo, so se silno razveselili. Stopili so v hišo in zagledali dete z Marijo, njegovo materjo. Padli so predenj in ga počastili. Odprli so svoje zaklade in mu darovali zlata, kadila in mire.« (Mt 2,1-18) To je tako rekoč vse. Vse drugo je legenda, ki se je pletla stoletja in še po 2000 letih ob »tretjem božiču« vsakič znova zaživi v jaslicah. Krščanski učenjaki trdijo, naj bi bili »modri z vzhoda« dejanske in hkrati simbolne osebe. Gašper je navadno upodobljen kot rumenopolti mladenič, Melhior kot belopolti starec, temnopolti Boltežar je mož zrelih let. Predstavljali naj bi torej tri dobe človekove starosti in tri človeške rase s treh kontinentov. Bili naj bi prvi pogani – betlehemski pastirji namreč v jaslicah zastopajo Jude –, ki so se prišli poklonit Mesiji. Evropejec Melhior mu podarja zlato, ki mu gre kot kralju; Azijec Gašper kadilo, ki mu gre kot Bogu; Etiopijec Boltežar pa miro – ker je Mesija človek … Toliko iz izročila. Zdaj pa še malo pofantazirajmo. Denimo, da bi se v Jeruzalemu, ki je prav zdaj ponovno jabolko spora med Izraelci in Arabci, zdaj rodil novi Mesija, ki bi bil belec in kristjan. In bi se mu prišli tudi to pot poklonit današnji trije kralji. Morali bi biti pogani, se pravi nekristjani. Najbolj mogočna trojka bi bila, če bi jo sestavili iz kitajskega, indijskega in še enega afriškega predsednika, morda nigerijskega, ki je voditelj največje afriške države. To bi pomenilo, da se Azija in Afrika priklanjata krščanskemu Zahodu kot najbolj razvitemu in vodilnemu delu sveta. To je seveda čista fantazija, tega ne bomo doživeli. Svet postaja večpolaren. Od druge svetovne vojne do 1990 je bil bipolaren, razdeljen na kapitalistični in komunistični pol. Potem je kazalo, da ostaja le še en pol, zahodni pod vodstvom ZDA. V zadnjih letih pa postaja očitno, da Rusija ostaja eden od polov svetovne moči, ob njej se vse bolj uveljavlja Kitajska, ki utegne do sredine stoletja celo prevladati. V senci slednjih kot bodoča velesila že vstaja Indija. Neumestno je pričakovati, da bi imele te velike države kdaj skupnega »mesijo«, ki bi jih povezal v enotno svetovno družbo. Ta povezava, ki bo sicer nujna, če se bo hotel svet izogniti velikim konfliktom, ne bo naloga religij, ampak ekonomije in politike. Na gospodarski ravni je že vzpostavljena, omogoča jo globalni trg. Na politični in vojaški ravni jo bo treba dosegati vedno znova s kompromisnimi dogovori. Na duhovni ravni pa bo svet ostal raznolik. Kar je tudi prav in dobro. Sveti trije kralji se bodo morali slej ko prej priklanjati na več strani.

Hrvaška kot noj

»Hrvaška se obnaša kot noj, ki tišči glavo v pesek. Ne glede na to, kaj mislimo, je odločitev sprejeta in obstaja. Ne razumem, zakaj Hrvaška ne sprejme arbitražne sodbe, s katero je zelo zadovoljna, in je tudi Plenković povedal, da je v 90 odstotkih sprejemljiva.« Tako pravi hrvaški diplomat Ivica Maštruko, nekdanji veleposlanik v Sloveniji. Ocenjuje, da bo arbitražna sodba temelj vsakega prihodnjega dogovora Hrvaške in Slovenije; arbitražno sodbo bi le »prepisali« in predstavili kot dvostranski sporazum.

Nasilje nad mediji

»Mediji ostajajo v rokah skrajnega nasilja v Afganistanu in v rokah brezobzirnega vladanja organiziranih kriminalnih skupin v Mehiki. Obstaja tudi vse večja zaskrbljenost zaradi napadov na novinarje, ki jih motivira nasilni populizem v Indiji.« Tako je Anthony Bellanger, generalni sekretar Mednarodne zveze novinarjev (IFJ), razložil, kje je bilo v letu 2017 največ nasilja nad mediji.