Zasebnost in javnost

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Zanimivosti / sreda, 27. december 2017 / 15:15

Za nami je praznovanje božiča, drugega najpomembnejšega krščanskega praznika. Čeprav se je v duhu zahodne potrošniške družbe že močno skomercializiral, pa še vedno velja, da ga najraje praznujemo v krogu družine. V današnjem hitrem tempu življenja, v nenehni bitki s časom, ko hitimo z ene obveznosti na drugo, nam božič – vernim in nevernim – ponuja eno redkih priložnosti, da se umirimo, da se posvetimo samo svoji družini. Zdi se, da prav zaradi te konstantne naglice, ki nam načenja fizično in psihično zdravje ter nas sili, da vedno bolj živimo drug mimo drugega, vsako priložnost za krepitev družinske povezanosti še toliko bolj cenimo. Družina bi namreč morala biti vsem nekakšen topel plašč, ki nas varuje pred še tako močnimi in mrzlimi sunki vetra, ki privrši nad nas iz nepredvidene smeri. Je še ena redkih družbenih skupin, kjer si upamo in smemo biti preprosto to, kar smo. Tudi zato se do svoje družine, še zlasti do svojih otrok, mlajših bratov in sester, hitro začnemo vesti zaščitniško, želimo jih obvarovati pred vsakim vetrom, ki ga šele napovedujejo.

Morda je le naključje, da smo ravno v dneh pred božičem lahko spremljali zgodbo o sodni prepovedi objave članka o zasebnem življenju in družinskih koreninah najbogatejših Slovencev, zakoncev Ize in Sama Logina. Čeprav že nekaj let ne živita več na Gorenjskem, ju imamo še vedno za svoja rojaka, zato smo tej zgodbi nekaj prostora posvetili tudi v našem časopisu. Loginova sta želela in s pomočjo sodišča tudi uspela (vsaj začasno) zaščiti predvsem svojo zasebnost, njuno družino. Zapahnila, ne samo zaprla sta vrata svojega doma pred radovedno javnostjo. Ali kot je razložil Samo Login: želiva si, da drugi najine sorodnike pustijo pri miru, če že naju ne.

Zakoncema Login (zdaj pa res že vsi vemo, da sta si priimek spremenila) najbrž ne gre zameriti, da želita zaščititi svojo zasebnost, družino. Povsem drugo vprašanje pa je, ali sta bila do takšne sodne cenzure nekega medija tudi upravičena. In ali sodišče lahko vnaprej prepove objavo članka, katerega vsebine niti preveri ne? Kje se pri javnih osebah, kar Loginova brez dvoma sta, začne zasebnost in konča svoboda izražanja? Ali medijem res ne gre zaupati, da se bodo pravočasno ustavili, ko bodo stopili na prag nedotakljive zasebnosti? Nekateri, tudi tragični primeri iz ne tako daljne preteklosti nas žal opominjajo, da se v borbi za večjo branost ali gledanost prestopajo tudi meje prepovedanega. Pa je bilo tako tudi v obravnavanem primeru? Najbrž ne bomo nikoli izvedeli. No, tudi sodišče ne bo ...