Voli bi prodali tele

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / nedelja, 14. junij 2015 / 15:16

Vas morda zanima, kako bi Janez Menart razložil besedo telekomunikacija? Tega žal ne bomo nikoli izvedeli, ker je ta odlični pesnik s telekomunikacijo povsem prenehal že 22. januarja 2004. Zanima pa me zato, ker je tako imenitno razložil besedo kontracepcija. Takole gre: »Besedo 'kontra' s 'proti' razložimo / in 'cepcija' je jasna brez vprašanj. / Tako se s kontracepcijo borimo, / da bi na svetu bil kak cepec manj.« Ko je to pesmico napisal in objavil, smo bili ravno na vrhuncu seksualne revolucije, ki je močno spremenila naše vsakdanje življenje; zlasti v ženskem delu populacije, ki se od takrat bolj sproščeno predaja mesenim užitkom. Žal pa je res tudi cepcev vse manj in se bojim, da jih bo začelo počasi zmanjkovati.

Je torej mogoče na Menartov način razložiti tudi telekomunikacijo in tako pripevati k boljšemu razumevanju prodaje družbe Telekom Slovenije kot osrednjega telekomunikatorja v tej državi? Poskušam, a ne zmorem. Nimam pesnikovega daru, pa tudi beseda telekomunikacija je najbrž že sama po sebi bolj zapletena kot kontracepcija. Slovenska beseda tele je sicer jasna brez vprašanj; kot 'tele-' v različnih sestavljenkah pa izhaja iz stare grške besede »thele«, ki je pomenila »daleč stran«. Tudi komunikacija je bolj zapletena kot cepcija. Latinska »communicatio« je prvotno pomenila sporazumevanje in obveščanje in v našem času skupaj s predpono »tele-« povezovanje in sporazumevanje na daljavo. Kaj bi mi brez različnih vrst telefonov in drugih načinov komuniciranja, si niti zamisliti več ne moremo. Mi, ki se imamo za pametne; teleta komunikacije na daljavo itak ne rabijo, razen v primeru, če jih po zakolu zamrznejo in telekomunicirajo na kak drug konec sveta.

V pomanjkanju pesniškega daru ostanem pri poskusih razlage besedice tele v obeh pomenih. Najprej v tistem, ki je prvi del imena družbe Telekom Slovenije. Na primer: o vlogi Telekoma v mojem pisanju za Gorenjski glas. Ko sem z njim začel (leta 1988), sem članek natipkal na papir, ga v kuverti poslal v Kranj, kjer so ga še enkrat pretipkali in prenesli v časopis. Leta 1989 so v Alpini kupili telefaks. Pa so mi omogočili, da sem tipkopis v ponedeljek zjutraj prinesel k njim in so ga takoj telefaksirali v kranjsko redakcijo. Že tisto prelomno leto sem iz Gorenjskega glasa dobil prvi PC z zunanjim modemom in tako se je začelo pošiljanje člankov v digitalni, brezpapirni obliki. Zdaj to že vrsto let poteka še bolj elegantno, po e-pošti. In če bi imel širokopasovno povezavo – žal je v svoji od mesta nekoliko odmaknjeni dolini še nimam – bi lahko pisal članek naravnost na časopisno stran, brez vsakršnih posrednikov. Kolegi, ki živijo v bolj urbanih okoljih, to že počnejo … In to je tisto, kar mene zanima v zadevi Telekom – še boljše telekomuniciranje –, in ne le, kdo bo njegov lastnik.

Zdaj pa še nekaj o teletih brez dodatka »kom«. Na kmetih velja, da se tele ne prodaja. Teleta se redi, ker bodo kot biki ali krave prinesli gospodarju veliko več kot v telečji velikosti. Razen, seveda, če kupec teleta zelo dobro plača. V tem primeru se ga pač proda; a bognedaj, da bi ga sami pojedli, to bi bilo nespodobno in neokusno razkošje. Iz teleta lahko zraste tudi nekaj, kar ni niti bik niti krava, imenuje se – vol. In zadnje telesporočilo (to pišem v četrtek zjutraj) je, da bi naši vodilni voli prodali tele z imenom Telekom Slovenije. Pa ne za velik, ampak za bolj majhen denar. Ti so pa res voli! Ko tele nima cene, ga po kmečki pameti ne prodaš, ampak ga rediš naprej in računaš na boljše čase …