Božič
Praznovali smo še en božič, kot že mnogokrat prej. Za mnoge je to najlepši čas v letu. Vsak velik praznik ima pripravo. Za božič je to advent, za tiste, ki se tega »ne gredo«, je lahko veseli december. Morda je to res čas, ko se malce ustavimo. Mnogi delajo zaključke, zahvale, pregledujejo, kakšno je bilo leto, uspešno, povprečno, avanturistično … In vendar nekaj velja kot pribito: če se v meni ne rodi, je vse zaman in božiča ni. Zagotovo vsak praznik polepšajo povsem posvetne stvari, kot so hrana, običaji, pesmi, darila, osebne navade in to je lepo. Ko vprašam otroke, kaj bi imeli letos za večerjo na sveti večer, me tako čudno pogledajo, ja mami, fundi. Tako navado imamo in vsem je všeč. Ko so bili otroci manjši, so naglasili fúndi, in tako se še vedno šalimo, ko govorimo o tej večerji. Potica je obvezna. Letos sem se želela malo bolj zabavati z lepotičkami – mini potičkami. Ko sem jih že precej pozno zvečer vzela iz pečice ven, sem jih čez noč pustila na pultu, da bi se ohladile. Zjutraj so bile že vse trde in pristale so namočene v beli kavi. Vsak praznik obogati glasba in res je srečen tisti, ki jo lahko tudi izvaja, ne le posluša. Božične pesmi so znane, tradicionalne, tuje in domače, mnoge so ponarodele. Vse so spevne, v ritmu valčka, mirne in nežne. Tako nekje v kombinaciji zlatega reza – torej na treh četrtinah skladbe je običajno višek, forte, ki zareže v kožo in naježi dlako. Vse ostalo pa je nežno, kot bi rahel vetrič poplesaval po trati. Kot bi jutranji žarki posvetili iz obzorja ali bi večerna zarja ožarila nebo. Tako, polno pričakovanja, radosti. Ko to začutiš v glasbi, si pečen, je to tisto, po čemer lahko sanjaš vse leto. To so pesmi, ki jih poješ le enkrat na leto in res so lepe. Ko poslušaš radio, prepevaš zraven, če greš na Youtube, lahko izbereš, kar hočeš, stare cerkvene pesmi, moderne tuje božične pesmi. Vsi znani izvajalci so posneli tudi kakšen božični repertoar in na voljo imaš ljudsko petje ali najboljše posameznike in skupine. In vendar se moraš za lastno doživljanje praznikov vseeno potruditi sam. Čisto sam in osebno. Pevka v zboru me je vprašala, ali si uživala v petju? Seveda sem, to je najlepši del praznikov. Nekateri se izživijo v postavljanju jaslic, drugi v peki in kuhi, tretji v pripravi daril, spet drugi v novi obleki in tisti, ki želijo nekaj več tudi v osebni pripravi, duhovnosti. Še nekaj je moje veselje – pisanje božične pošte. Prav zares je to moj hobi. Vsako leto število naslovnikov malo znižam, torej pišem tistim, s katerimi imam vendarle kaj stikov ali jih ne bi rada pozabila, ker so mi ljubi, ker mi predstavljajo neke prijetne spomine, dogodke. Številka presega sedemdeset naslovnikov. Osreči me znanka, ki pravi, da ima shranjeno vso mojo božično pošto in se vsako leto znova sprašuje, kaj si bom izmislila letos. Da komaj čaka, da pride. Najprej osrečim sebe, potem druge.