Namakali naj bi dvesto hektarjev zemljišč

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / sobota, 23. december 2017 / 15:21

V šenčurski občini pripravljajo vlogo za pridobitev evropskega in državnega denarja za izgradnjo treh namakalnih sistemov, s katerimi bi v vaseh Trboje, Žerjavka in Prebačevo namakali okrog dvesto hektarjev kmetijskih zemljišč.

Šenčur – V šenčurski občini so na pobudo oddelka za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj in lastnikov kmetijskih zemljišč letos poleti začeli pogovore s predstavniki ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano o uvedbi namakalnih sistemov na območju vasi Trboje, Žerjavka in Prebačevo ter o možnostih, da bi za to pridobili državni in evropski denar. Kot je povedal Aleš Puhar, vodja oddelka za okolje in prostor Občine Šenčur, so se na občini po teh pogovorih odločili za začetek aktivnosti za izgradnjo namakalnih sistemov. Začeli so zbirati soglasja in pooblastila lastnikov kmetijskih zemljišč, si skupaj s kmetijskimi svetovalci in kmeti ogledali namakalni sistem Ormož in naročili izdelavo projekta. Ker so kmetje pokazali veliko zanimanje za namakanje, so celotno območje razdelili na tri namakalne sisteme - Trboje, Žerjavka in Prebačevo. V okviru namakalnega sistema Trboje naj bi namakali nekaj več kot 37 hektarjev kmetijskih zemljišč, v Žerjavki skoraj 92 hektarjev in na Prebačevem 73 hektarjev, skupno torej 202 hektarja zemljišč, ki so v lasti približno šestdesetih lastnikov. Občina je za namakalne sisteme že pridobila idejne zasnove, zdaj je v fazi pridobivanja projekta za gradbeno dovoljenje (PGD) in vseh potrebnih soglasij, med drugim tudi okoljevarstvenega in vodnega soglasja. Za namakanje naj bi izkoriščali vodo iz Save, tehnične rešitve predvidevajo ureditev treh črpališč. Ko bodo pridobili vsa potrebna soglasja, bodo na upravno enoto vložili vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja in hkrati začeli pripravljati vlogo, s katero naj bi se prijavili na razpis ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki za namakalne sisteme, ki so namenjeni več uporabnikom, predvideva stoodstotno financiranje upravičenih stroškov oziroma predvidoma 7500 evrov na hektar zemljišča. V občini načrtujejo, da bodo s tolikšnim prispevkom države in Evropske unije lahko finančno pokrili celotno investicijo. Namakalne sisteme naj bi po sedanjih načrtih dokončali prihodnje leto in jih prvič (ob morebitnem pomanjkanju padavin) uporabili v letu 2019. Po izgradnji jih bo občina oddala v upravljanje upravljavcu, ki bi potlej, brez obremenjevanja občinskega proračuna, skrbel za delovanje in vzdrževanje sistemov. Za upravljanje bi se lahko potegovali tudi lastniki zemljišč, organizirani v zadrugo.

Osamljen šenčurski primer

Šenčurski primer je za zdaj osamljen, v gorenjski kmetijski svetovalni službi ne razpolagajo z informacijami, da bi se za gradnjo namakalnega sistema za več uporabnikov odločili še v kateri od gorenjskih občin, a so prepričani, da bi v občinah prisluhnili kmetom, če bi za to pokazali zanimanje. »Poleg zainteresiranosti lastnikov zemljišč je običajno zelo velik problem vodni vir. V šenčurski občini verjetno to ne bo problem, saj je vode, vsaj upam, v akumulacijskem jezeru dovolj, seveda pa bodo svoje mnenje o tem povedali tudi v Savskih elektrarnah. Na območjih, kjer vodnega vira ni, bi bilo treba razmisliti o gradnji zadrževalnikov meteornih voda, ki bi se z vodo polnili jeseni, pozimi in spomladi, poleti pa bi jo uporabljali za namakanje. Podtalnica ni neomejena in bo v prihodnje še bolj zaščitena, tako da ni pametno računati samo na vodni vir iz podtalnice,« pravi Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, in dodaja, da se problemi pojavljajo tudi v primerih, ko so kmetje, ki obdelujejo zemljišča za namakanje, le najemniki teh zemljišč, lastniki pa najraje vidijo, da zemljišča pustijo v stanju, v kakršnem so.

Dolgotrajen postopek pridobivanja »papirjev«

»Država spodbuja namakanje kmetijskih zemljišč in ga bo zaradi klimatskih sprememb in vse pogostejših suš spodbujala tudi v prihodnje, vendar pa so doslej kmetije za to izkoristile bolj malo denarja. Kmetije nimajo dovoljenj za rabo vode, postopek pridobivanja raznih soglasij in dovoljenje pa je dolgotrajen. Če gre vse po planu, od ideje o ureditvi namakalnega sistema do pridobitve denarja preteče po moji oceni od enega leta in pol do dveh let, v primeru, da se kaj zaplete, pa še več,« pravi Marija Kalan.

Nekatere kmetije že uredile namakanje

Na Gorenjskem je po podatkih direkcije za vode okrog dvajset kmetij z vodnim dovoljenjem za namakanje zemljišč, Kalanova pa ocenjuje, da ima še okrog dvajset kmetij manjše namakalne sisteme, ki kot vodni vir večinoma uporabljajo podtalnico, nekatere med njimi tudi iz poskusnih vrtin, ki so namenjene predvsem temu, da bi ugotovili, kako globoko je voda. »Poskusne vrtine imajo manjšo kapaciteto, na dan je možno iz njih pridobiti dovolj vode le za namakanje približno enega hektarja površine. Zaradi manjše izdatnosti je nižji tudi pritisk vode, kar omogoča le namakanje z manjšimi rolomati, z mikro razpršilci ali kapljično namakanje,« pojasnjuje Kalanova in dodaja, da iz reke Save črpata vodo za namakanje le dve kmetiji na Prebačevem, ki imata za rabo vode tudi vodno dovoljenje. Namakanje krompirja je najbolje urejeno na kmetiji Štular v Strahinju, namakanje vrtnin pa na kmetijah v Voklem, na Prebačevem in na dveh kmetijah v Križah.

Najbolj na udaru pridelava na lahkih tleh

»V suši so pomanjkanju vode najbolj izpostavljene kmetije, ki imajo premalo površin za pridelavo osnovne krme, ter kmetije, ki se ukvarjajo z intenzivno pridelavo krompirja ali vrtnin. O namakanju je smiselno razmišljati predvsem na območjih, kjer je večji obseg pridelave vrtnin in kjer imajo na isti površini v eni rastni dobi vsaj dva ali celo tri pridelke. Vse bolj se kaže tudi potreba po namakanju krompirja intenzivnih sort in koruze za krmo na intenzivnih kmetijah, vendar pa je ekonomika zaradi nizkih cen pridelkov lahko slaba. Namakanje žit in travinja se, gledano skozi stroške, ne splača,« pravi Marija Kalan in poudarja, da je o namakanju pametno razmišljati predvsem na območju lahkih peščenih tal, ki slabo zadržujejo vodo, in da je pred načrtovanjem namakalnega koristno izvesti zložbo (komasacijo) zemljišč, ki lahko precej zmanjša stroške investicije.