Mondenost v megli

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Izleti GG / četrtek, 21. december 2017 / 15:56

Zlatibor (2)

Pri nastanitvi v Čigotii v hotelski sobi najprej pade v oči list s pravili: od tega, kdaj je želena ali kar zapovedana tišina, do tega, kolikšne so cene, če v sobi slučajno kaj poškoduješ. Je pa okolica stavbe, v katero je zdravilišče umeščeno, izjemna. Na prvo žogo stavba spominja na nekdanje jugoslovanske čase in deluje socialistično. Ker je obdana z visokimi bori, skupaj z izjemno klimo in že kar mehkim zrakom minusi izginejo – v trenutku. Okolica ponuja veliko pešpoti, trenutno pa se na Zlatiboru praktično na vsakem vogalu nekaj gradi ali obnavlja.

Čigota je od centra Zlatibora (ta turistični del poznajo pod imenom Kraljeve vode v občini Čajetina, a večina uporablja izraz center Zlatibora) oddaljena le tristo metrov. Tu vzbudi obiskovalcu zanimanje tržnica. Cene izdelkov so višje kot na običajnih tržnicah, saj je namenjena predvsem turistom. Tu najdemo veliko medu, izdelkov iz njega, domačih žganic, predvsem pa ne manjka suhomesnatih specialitet.

Bližnje jezero se je tokrat kopalo v megli, butiki so reklamirali predvsem krznene jakne in plašče različnih barv, precej je bilo na ogled »bling bling« nakita, kar da slutiti, da sem radi zaidejo tudi Rusi. Okusna hrana je na voljo pri uličnih prodajalcih, ki pred vami pripravljajo čevapčiče, pleskavice, kuhajo čorbe in tipične domače jedi.

V oči nam je padel tudi Avantura park, ki velja za največjega na Balkanu. Razteza se na štirih hektarih. Najdemo ga med borovimi drevesi, neposredno nad tržnico. Kar smo videli skozi meglo, je delovalo zelo domiselno in domišljijsko.

Končni vtis? Malce zmeden, če si na Zlatiboru le dan ali dva. Potrebuješ kar teden dni, da se vtisi uskladijo. Namreč, ko Zlatibor prekrije sneg, deluje pravljično, ko pa ga še ni, prisotna pa je gosta megla, se ta seveda odene v sivino. Opazimo vsako nepravilnost, blatno lužo, razgledov ni. A vseeno občutimo nekaj iz preteklosti, prisotnost nekega čarobnega duha, ki čaka, da bo nekdo našel njegovo svetilko in jo trikrat podrgnil. Obiskovalcu ostane nekaj, kar ga vleče, da bi Zlatibor obiskal še enkrat. (Konec)