Osvajanje tujih novinarjev

Besedilo: Damijan Jagodic
Kategorija: Gorenjska / četrtek, 24. april 2008 / 06:00

Slovensko predsedovanje Evropski uniji je na polovici. Tega se veselijo vsi. Tako tisti, ki z njim žanjejo uspehe, kot oni, ki so že pošteno utrujeni od trdega dela. Najdlje ostanejo v spominu osebna srečanja, zato poskušajo vsem, ki pridejo k nam, predstaviti Slovenijo.

Kakšne spomine odnesejo domov? Pridružil sem se tujim novinarjem, ki so v času neformalnega zasedanja zunanjih ministrov Evropske unije poročali z Brda. Prišlo je 193 bruseljskih dopisnikov iz domala vseh držav Evropske unije ter nekaterih ameriških medijev ter novinarji iz držav nekdanje Jugoslavije.

Skrb za novinarje je bila že na začetku brezhibna. Prevoz med Brnikom, Brdom, Bledom in Ljubljano je potekal brezhibno. Večina novinarjev je prenočevala na Bledu, zunanje ministrice in ministri so bili nastanjeni v Grand hotelu Toplice. Mestna občina Ljubljana novinarjem v času predsedovanja Slovenije Evropski uniji omogoča prost vstop v vse kulturne objekte.

Brdo zagotavlja idilično podobo Slovenije, delovno gostoljubje in kulinarično odličnost

Tudi sam sem bil razočaran, ker je Ljubljani v času predsedovanja Slovenije Evropski uniji dodeljena vloga rezervnega igralca. Mislil sem, da je glavno mesto edina možnost. Toda, že prvi vtis Brda je mojo miselnost postavil na glavo.

Na zasedanja prihajajo najvišji predstavniki držav in institucij, njihove delegacije in novinarji. V kolonah jih vozijo protokolarna vozila, skupaj s službami za varnost in zaščito. Za neformalno srečanje ministrov za zunanje zadeve Evropske unije je bilo za prevoze delegacij in novinarjev angažiranih pet blindiranih limuzin, 35 limuzin in 62 enoprostorcev ter 32 avtobusov (veliki in mali – za delegate in novinarje).

Za vse to so potrebni "steza" za dovoz, prostori za parkiranje vozil, odmaknjenost od vsakodnevnega vrveža, objekt za pogostitev in izvedbo vrhunskih dogodkov. Morda bi v Ljubljani vse to našli na enem mestu, vsekakor pa ne bi mogli postaviti odra za skupinsko fotografijo z gorami v ozadju, zlasti z izrazitim Storžičem.

Dragocene kiparske zbirke, konjeniško-turistični center, čebelnjak in kozolci na Brdu ustvarjajo podobo Slovenije v malem. Če so novinarji zaradi obilice dela to "spregledali", zanesljivo ne bodo pozabili hrane v hotelu Kokra. Izbor dneva je bil: svinjski želodec iz Savinjske doline, bučke s kozjim sirom, zavitki lososa na solatni podlagi z redkvijo, izbor juh, riževi rezanci z zelenjavo in sojino omako, ajdove palačinke, polnjene s špinačno skuto, zajčja obara s krompirjevimi žganci, kuhan goveji bočnik z dušenim zeljem, telečja pečenka s timijanom.

Že košček gibanice me je prepričal, da nudijo najboljšo hrano. Saj veste, kakovost kuhinje najbolje spoznaš po sladici in kavi. Tudi ocene novinarjev so bile visoke. Prepričala so jih tudi slovenska vina.

Prvi večer so družabno srečanje za novinarje pripravili v klubu Stop na Bledu. Za pogostitev je poskrbelo ljubljansko podjetje in pozabilo na kremne rezine. Po srečanju sem sredi noči obhodil jezero. Sprehod je precej daljši kot v ljubljanskem Tivoliju in zahteva kar nekaj poguma: na desni gozd, na levi jezero, ki ponoči spominja na Loch Ness, pred mano tema, za mano tema ...

S pletnjami na otok in v čebelarski muzej

Poseben program za partnerje ministric in ministrov se je začel s kosilom na Bledu, nakar smo se s pletnjami odpeljali na otok, kjer sta nastopili sopranistka Jana Hvala in organistka Mojca Prus. Naslednji dan smo si v družbi radovljiškega župana Janka Stuška ogledali čebelarski muzej in lectarsko delavnico.

Na gradu Jable so kulturni spored pripravili učenci Glasbenega ateljeja Tartini. Ministri in njihovi partnerji so prvi večer imeli večerjo v Vili Bled z nastopom citrarke, delegati pa večerjo v Grand hotelu Toplice, kjer so prisluhnili ljudskim pesmim.

Izlet na obalo navdušil novinarje

Za novinarje so pripravili izleta na Gorenjsko in Primorsko, pridružil sem se jim pri izletu na obalo, ki so ga pripravili dan po zaključku zasedanja. Izleta so se udeležili novinarji iz Avstrije, Kitajske, Poljske, Nemčije, Črne gore. Večinoma so bili to bruseljski dopisniki njihovih osrednjih novinarskih hiš. Z dvema avtobusoma smo krenili proti Kopru.

Znamenite palme naredijo vtis pri vseh, ki doma nimajo morja, Črnogorcev seveda niso prepričale. Na pomolu nas je čakala ladjica, na krovu sta bili pijača in morska hrana. Ob izkrcanju v Piranu nihče ni ostal ravnodušen. Vodič je poznal vse podrobnosti. Ob vrnitvi na ladjo nas je čakalo kosilo. Ladja Laho je stara 106 let, dolga 37 metrov, v notranjem delu sprejme 50 potnikov, na palubi 80. Pluje po slovenskem morju, najamete jo lahko za štiri ure, dobro je zasedena.

Izkrcali smo se v Portorožu, sedli na avtobus in se po portoroški aveniji, mimo hotelov, odpeljali do solin. Čeprav sem jih že večkrat obiskal, nisem vedel, da je solinarjem konjska žima (rep), pripeta na žebljičku, napovedovala vreme in veter. Pripeta ščetina na vremenski uri reagira na vlago in tako napove maestral, tramontano, burjo ali jugo. Solinsko blato fango iz sečoveljskih solin, bogato z jodom, je osnova za več kot stoletno tradicijo terapije talaso, na katero zaradi revme k nam prihajajo Švedi, Finci in drugi.

Na koncu smo obiskali Tonino hišo pri Sv. Petru. 540 let stara, kamnita hiša je znamenitost istrskega kmečkega stavbarstva. Oljarna je v tej hiši delovala že v 19. stoletju. V hiši je mlin za mletje oljk, stiskalnica za stiskanje zmlete oljčne mase, vreteno za zategovanje vijaka stiskalnice in peč s kotlom, v katerem so segrevali vodo. V hiši sta kmečka kuhinja z mediteranskim ognjiščem, etnološka zbirka in soba z originalni tramovi iz hrastovega lesa z deli korenin. Hiša, obdana z oljčnimi in drevesi murv, in njena okolica je resnično navdušila novinarje. Zanimalo jih je, koliko bi stala hiša v teh krajih in dobili smo odgovor, da niso naprodaj. Izlet smo končali v domači gostilni nad Dragonjo, v značilnem istrskem ambientu. Ponudili so nam pasulje s sipo, olivni in koruzni kruh in slovenska vina.

Novinarji v svojih prispevkih izleta verjetno ne bodo omenili, ostal pa jim bo lep spomin na slovensko gostoljubnost, pozornost. Tako so mi dejali.