Blejski zvon želja

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (127)

Med največje blejske zanimivosti vsekakor sodi tudi otok s svojo Marijino cerkvico, katere oltar je že 15. decembra leta 1465 posvetil prvi ljubljanski škof Žiga Lamberg, ki se je rodil v gradu Gutenberg pri Tržiču. Otok je zaslovel tudi s Prešernovo boginjo Živo iz Krsta pri Savici, do povsem konkretnega praktičnega dogodka pa je prišlo leta 1650, ko so naredili k cerkvici 99 stopnic, ki so jih leta 2004 obnovili. Uradna oznaka cerkev Marijinega vnebovzetja, Bled, ima več sinonimov: cerkev naše ljube Gospe, Marija na jezeru, Marija na otoku, cerkev Marije Kraljice na Blejskem otoku.

Posebno romantiko vzbuja v stolpiču nad cerkveno ladjo zvon želja, na katerega zvoni in mu zaupa želje skoraj vsak obiskovalec otoka. Leta 1543 ga je vlil zvonar Franciscus Patavinus iz Padove, podatki o njem pa nihajo med domišljijo in resnico.

O zvonu želja na Blejskem otoku pravijo, da ga je dala vliti mlada vdova, ki je žalovala za možem, ki so ga ubili razbojniki in vrgli v jezero. Prodala je vse svoje srebro, zlato in druge dragocenosti, da je lahko dala vliti zvonček za kapelico na otoku. Rekla je, da daruje zvon Materi božji »v jezero«. Tako se je tudi zgodilo. Ko so čolnarji peljali zvon na otok, se je v viharju čoln z zvonom potopil, čolnarji pa so utonili. Vdova je, ko se je njen zvon potopil, odšla v Rim, vstopila v samostan in dala vse svoje premoženje za zidanje nove jezerske cerkve. Tudi po tej tragediji je zvon želja vseeno prišel na Blejski otok. To je drug zvon, ki ga je po vdovini smrti dal vliti ali papež Klemen VII. ali pa Pavel III.

Lahko pa je zgodba o blejskem zvonu želja delno osnovana tudi na resnici. Ta mlada vdova je bila namreč lahko gospa Poliksena, vdova po grajskem zakupniku grofu Hartmanu von Kreighu, ki je v času, ko je bil zvonček vlit, res živela na blejskem gradu. Kakorkoli že, zvon želja na Blejskem otoku je bil dolga stoletja znan daleč naokoli. Romarjem, ki so nanj zvonili, je izpolnjeval želje. Veliko ljudi je prihajalo na Bled samo zato, da so lahko zvonili na otoku.

Blejska cerkvica na otoku pa bi v času Jožefa II. kmalu doživela katastrofo. Cesar je namreč ukazal porušiti vse cerkve, v katerih ne opravljajo redno dušnopastirske službe. Z njihovim ogromnim premoženjem, ki ga je zasegla država, so lahko duhovniki začeli dobivati redne plače. Blejsko cerkvico je rešil takratni grajski glavar Ignacij Novak (1782–1804), ki je trdil, da je cerkvica last graščine, za katero tudi skrbi. Grajski glavarji na Bledu so bili sicer do srede 18. stoletja plemiči, kasneje pa so jih zamenjali meščani.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Radovljici se je 11. 12. 1756 rodil slovenski pisatelj in dramatik Anton Tomaž Linhart.

Na Bledu se je 11. 12. 1873 rodil matematik, prvi rektor ljubljanske univerze Josip Plemelj.

V Kranjski Gori se je 12. 12. 1851 rodil zgodovinopisec, glasbenik Josip Lavtižar.

Na Visokem pri Šenčurju se je 13. 12. 1899 rodil duhovnik Jože(f) Jagodic. Ob koncu druge svetovne vojne se je umaknil na Koroško. Papež ga je postavil za vrhovnega dušnega pastirja jugoslovanskih katoliških beguncev v Avstriji.

V Kamniku se je 16. 12. 1872 rodil diplomat, pravnik Ivo (Janez) Šubelj. Dne 10. oktobra 1920 je kot predstavnik Kraljevine Jugoslavije izročil Avstriji plebiscitno ozemlje na Koroškem.