Vsem članom GRS Bohinj so podelili jubilejne plakete, posebne plakete pa prijateljem in podpornikom.

Jubilej bohinjskih gorskih reševalcev

Bohinjski gorski reševalci so sedemdesetletnico delovanja počastili prejšnji petek s slovesnostjo v Bohinjski Bistrici.

Bohinjska Bistrica – »Člani Gorske reševalne službe Bohinj so izjemni ljudje zaradi svoje humanosti in pripravljenosti priskočiti na pomoč. Občudujem jih, jim iskreno čestitam in se jim v imenu vseh zahvaljujem,« je ob prazniku Gorske reševalne službe (GRS) Bohinj poudaril bohinjski župan Franc Kramar. Polna dvorana Kulturnega doma Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici, v kateri so bili številni predstavniki okoliških reševalnih društev in uprave za zaščito in reševanje, gorski reševalci in njihovi svojci, je pričala o spoštovanju dela reševalcev enega najbolj obremenjenih društev gorske reševalne službe. Na slovesnosti so se simbolično zahvalili vsem članicam in članom, jim predali plakete in predstavili zbornik, spomnili pa so se tudi družin gorskih reševalcev, ki imajo zaradi akcij pogosto pokvarjena nedeljska kosila in družinske praznike.

Kot je dejal Janez Rozman, predsednik GRS Bohinj, so bohinjski gorski reševalci po številu posredovanj drugi najbolj obremenjeni za Tolminom. Povprečno opravijo na leto okoli šestdeset intervencij, večinoma v gorah, nekaj pa tudi pri adrenalinskih športih. Letos so reševali tudi domače živali. »Gorsko nesrečo je treba obravnavati enako kot prometno nesrečo. Reševalci smo tam, da pomagamo poškodovancem, ne glede na njihovo opremo in vzroke za nesrečo. Nismo zato, da sodimo, smo zato, da pomagamo,« je dejal Rozman in dodal, da Bohinjci tudi premalo poznajo svojo bogato gorniško zgodovino. Nekdaj je bilo v Bohinju izjemno razvito gorsko vodništvo, cele družine bohinjskih gorskih vodnikov so tako v gore že pred več kot stoletjem vodile petične goste, vodniki pa so leta 1822 s Triglava prinesli tudi truplo ponesrečenega nosača Antona Korošca. Posebej je Rozman omenil vodnika Franca Škantarja iz Ribčevega Laza, ki se je 550-krat povzpel na Triglav, govoril pa je pet svetovnih jezikov.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Rekreacija / torek, 4. avgust 2015 / 20:33

Na kvadratlonu slavila Železna ekipa

Že osem let zapored je prvi avgustovski konec tedna v Kamniku v znamenju kvadratlona – tekmovanja v štirih ekipnih poletnih športih.

Objavljeno na isti dan


Slovenija / sobota, 4. avgust 2018 / 16:00

Levica ne gre v Šarčevo koalicijo

Za polno sodelovanje v koaliciji s petimi strankami se Levica ni odločila, bi pa v njej projektno sodelovala.

GG Plus / sobota, 4. avgust 2018 / 16:00

Franc Dolenc – lastnik Brda in Preddvora

Ko iz Kranja pogledate na gore od Krvavca proti Storžiču, se oko skoraj mora ustaviti na osamelem gozdu na pobočju sicer gole Zaplate – Hudičevem borštu. Kako je nastal, pripoveduje pripovedka. Za...

Gorenjska / sobota, 4. avgust 2018 / 15:56

Zvonjenje za mir

Ljubljana – Ob letošnjem evropskem letu kulturne dediščine, ki je razglašeno na podlagi sklepa Evropskega parlamenta in Sveta, so predstavniki evropskih institucij podprli predlog Nemškega nacional...

Razvedrilo / sobota, 4. avgust 2018 / 15:56

Digitalni radio je radio kot vsak drug

Če vam Samo Glavan ni znan, vam je Dušan Uršič zagotovo, in če poznate zadnjega, poznate tudi prvega – gre za isto osebo namreč. Glasbenik, avtor, in ustanovitelj ene prvih zasebnih radijskih postaj v...

Kultura / sobota, 4. avgust 2018 / 14:31

Džezovske zgodbe in sodobna Poljska

Najnovejši prevodni deli Cankarjeve založbe imata naslov Temno, skoraj noč in But Beautiful. Popeljeta nas v sodobno Poljsko in v čase, ko so igrali veliki džezisti 20. stoletja.