Krek osrednja tema Železnih niti

Besedilo: Ana Šubic
Kategorija: Železniki / petek, 10. november 2017 / 07:05

Izšel je že štirinajsti zbornik za Selško dolino Železne niti, ki na štiristo straneh zopet prinaša zanimive vsebine. Predstavili ga bodo nocoj ob 19. uri v kulturnem domu v Železnikih.

Železniki – Muzejsko druš­tvo Železniki je izdalo nov zbornik Železne niti, že štirinajsti po vrsti. Na dobrih štiristo straneh se s prispevki z različnih področij življenja v Selški dolini predstavlja 24 avtorjev. »Pripravili smo pisano vsebino zgodovine, narave, družbe, rokodelske in stavbne dediščine, pogovorov s prebivalci naših krajev, obletnic, kulture, občinskih nagrajencev, prireditev in praznovanj,« je pojasnil glavni urednik in predsednik muzejskega društva Rudi Rejc. Zbornik, ki je izšel s finančno pomočjo Občine Železniki, bodo predstavili danes ob 19. uri v kulturnem domu v Železnikih, pri čemer bodo še posebej izpostavili zanimivo raziskavo o nekdanjem bajerju na Racovniku. V kulturnem programu bosta nastopila Nejc Jemc in Tone Habjan.

Osrednji prostor zbornika so letos posvetili dr. Janezu Evangelistu Kreku, saj je letos minilo sto let od njegove smrti, zaradi česar je Občina Železniki razglasila Krekovo leto. Franc Pfajfar se je v svojem prispevku Kreka dotaknil kot Selčana in domoljuba Selške doline, Marjan Kokalj je predstavil njegovo leposlovje, Miha Šimac je orisal njegovo osebnost in pomen za slovenski narod, Katja Mohorič Bonča pa se je posvetila Kreku kot planincu in koči na Ratitovcu, ki je poimenovana po njem.

Vodne naprave ob bajerju skozi Racovnik

Po mnenju Rejca med najbolj zanimive vsebine sodi tudi že omenjena raziskava o spodnjem bajerju v Železnikih. Avtor Andrej Bogataj je sprva nameraval pisati o hidroelektrarni Niko, ki so jo letos podrli in zgradili novo, a se je ob raziskovanju njegovo zanimanje razširilo še na elektrarni v Zamlečju in Plnadi ter nato na kovačnice, vigenjce, fužino, kladiva, zapornice ..., tako da je na koncu nastal prispevek o vseh vodnih napravah na nekdanjem bajerju skozi Racovnik. Raziskava prinaša prvi tako podroben pregled vodnih naprav od začetkov železarstva do danes. Zadnji objekt, ki še izkorišča moč nekdanjega bajerja in spominja na nekoč dobro razvito železarsko dejavnost, je nova hidroelektrarna z imenom Fužina.

»V letošnjem zborniku je tudi nekaj zanimivih pogovorov. Predstavljeni so misijonar Jože Rovtar, jasličar Konrad Triler, naš pisec in aktivni zgodovinar Vincencij Demšar in Alojz Žumer, častni občan za leto 2015,« je razkril Rejc. Rubrika Imeli smo ljudi je tokrat posvečena pisatelju, šolniku in glasbeniku Josipu Levičniku (1826–1909), veliko zanimivega pa prinaša tudi prispevek ob 110. obletnici ustanovitve šole v Martinj Vrhu. Leta 1939 jo je obiskovalo rekordnih 60 učenk in učencev, pouk pa so ukinili leta 1974, po 67 letih obstoja šole.

»Z Železnimi nitmi želimo ohraniti čim več zgodovine, običajev, spominov na ljudi in podatke zapisati, dokler še obstajajo,« je še dejal Rejc. V štirinajstih letih je zbornike soustvarjalo okoli dvesto avtorjev, ki vsebine pripravljajo brezplačno.