Letos volitve v državni svet

Volitve novih članov državnega sveta bodo 22. in 23. novembra.

Kranj – Letos so poleg predsedniških tudi volitve v državni svet, ki so prav tako na vsakih pet let. Od splošnih se razlikujejo po tem, da se 40 državnih svetnikov voli posredno, in sicer v interesnih organizacijah oziroma lokalnih skupnostih po volilnih telesih (prek elektorjev).

Osemnajst članov državnega sveta je predstavnikov funkcionalnih interesov, in sicer po štirje člani delodajalcev (volijo jih gospodarske zbornice in združenja delodajalcev), delojemalcev (volijo jih reprezentativni sindikati) in predstavniki kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev (volijo jih njihove poklicne organizacije), šest pa je predstavnikov negospodarskih dejavnosti. Dvaindvajset članov državnega sveta pa je zastopnikov lokalnih interesov. Izvolijo jih lokalne skupnosti. Za volitve predstavnikov lokalnih interesov se oblikuje največ 22 volilnih enot za območje ene ali več lokalnih skupnosti, s posebnim zakonom je bilo določenih 22 volilnih enot, zemljepisno, zgodovinsko in interesno zaokroženih območij. Od tega imamo na Gorenjskem dve, Kranj (volilna enota 9), v katero sodijo občine Cerklje, Gorenja vas - Poljane, Jezersko, Kranj, Naklo, Preddvor, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki in Žiri; in Jesenice (volilna enota 10) z občinami Bled, Bohinj, Gorje, Jesenice, Kranjska Gora, Radovljica in Žirovnica. Kandidate predlagajo v občinskih svetih, prav tako tam izvolijo elektorje, ki bodo nato volili kandidate lokalnih skupnosti v državni svet. Vsaki občini pripada po eno mesto v elektorskem telesu ne glede na število prebivalcev, na vsakih dopolnjenih 5000 prebivalcev pa še po eno. Od gorenjskih občin ima največ elektorjev Kranj, 12, ostale pa po številu prebivalcev od enega do osem.

Volitve državnih svetnikov iz lokalnih vrst bodo 22. novembra, iz interesnih organizacij pa 23. novembra. Mesec dni prej pa se je iztekel rok, ko so morali volilnim komisijam oddati tako imena kandidatov kot tudi elektorjev, ki bodo volili svetnike na dan glasovanja.

V gorenjskih dveh volilnih enotah so znani naslednji kandidati za člane državnega sveta: v kranjski Alenka Bradač (Tržič), Franc Čebulj (Cerklje), Roman Kokalj (Gorenja vas - Poljane), Tine Radinja (Škofja Loka) in Igor Velov (Kranj), v jeseniški pa Časlav Ignjatovič (Bled), Leopold Pogačar (Žirovnica), Stevo Ščavničar (Jesenice) in Bogomir Vnučec (Radovljica). Nekateri občinski sveti so predlagali svoje kandidate, drugi so podprli kandidate iz drugih občin, končna odločitev o tem, koga bodo volili, pa je na elektorjih.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Tržič / ponedeljek, 2. junij 2014 / 10:54

V Kovorju bodo gradili

Tržič – V začetku tedna sta tržiški župan Borut Sajovic in direktor podjetja As-Primus Boris Hribar podpisala pogodbo o sofinanciranju gradnje večnamenske zgradbe skupnega pomena v Kovorju. Investi...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / / 07:00

Trud Turističnega društva Begunje je opažen

V anketi je sodelovalo 115 prebivalcev Begunj. V njihovem kraju je v načrtu selitev pokopališča na lokacijo za graščino. Anketirane smo vprašali, ali menijo, da je lokacija proti Krpinu ustrezna....

Kranj / / 07:00

Prezrti v učnih načrtih

Vodstvo Zveze društev mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941-1945 je predstavilo pogled na aktualno politično dogajanje.

Gospodarstvo / / 07:00

Vsaka s svojo zanimivo zgodbo

Kmetica leta je postala Francka Javeršek s Kozjanskega, med šestnajstimi kandidatkami jih je bilo tudi sedem s širšega gorenjskega območja - vsaka s svojo, zanimivo zgodbo.

Šport / / 07:00

Janko je prevozil najstarejšo kolesarsko dirko na svetu

Brevet ali z drugim imenom Randonee je organizirana ekstremno dolga kolesarska vožnja.

Kronika / / 07:00

Pritiski se izvajajo tudi z ovadbami

Pritiski na policijo se danes kažejo tudi v tem, da policiste osumljenci ovajajo, policijski vodje pa se morajo zagovarjati pred parlamentarnimi komisijami.