Zgornja Gorenjska
Kranjska Gora
Jesenice
Žirovnica
Radovljica
Bled
Gorje
Bohinj
Osrednja Gorenjska
Tržič
Naklo
Kranj
Preddvor
Jezersko
Šenčur
Cerklje na Gorenjskem
Južna Gorenjska
Železniki
Žiri
Gorenja vas-Poljane
Škofja Loka
Medvode
Vodice
Vzhodna Gorenjska
Komenda
Kamnik
Mengeš
Trzin
Domžale
Moravče
Lukovica
Karavanke
Trikrat rojena Snovanja
Besedilo:
Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus
/ nedelja, 15. oktober 2017 / 08:29
Snovanja niso bila vsem pogodu. Eden od takratnih gorenjskih vzhajajočih kulturnih ustvarjalcev je v tedanji Tribuni celo zapisal, da so Snovanja in njihov program že na začetku »crknjena stvar«. Prav neverjetno je bilo, da je časopis republiškega ranga namenil toliko prostora regionalnemu dogodku. Novinar Glasa in član uredništva Snovanj Andrej Triler je očitno užaljenemu piscu napisal oster in argumentiran odgovor, ki ga je v Glasu z dne 25. februarja leta 1967 z užitkom prebrati še danes.
Sedemdeset let Gorenjskega glasa (13)
Naš Gorenjski glas je vztrajno, včasih manj, včasih pa bolj uspešno iskal nove oblike in možnosti časnikarskega in tudi zahtevnejšega publicističnega izražanja. Že s prilogama, kot sta bili Naši problemi in še posebej Glasova panorama, je časopisu dodajal nove, zahtevnejše in bolj poglobljene vsebine s področja kulture, umetnosti, zgodovine pa tudi politike. S tem se je širil krog bralstva, hkrati pa ostril kritični pogled na dogajanja v družbi, v prvi vrsti na Gorenjskem.
Snovanja, priloga za kulturna in umetniška vprašanja, ima med prilogami častno mesto. Prva številka s podnaslovom Glasovi pogovori o kulturi je zagledala beli dan pred pol stoletja, 4. februarja leta 1967, njeni glavni botri pa so bili Klub kulturnih delavcev v Kranju, Izdajateljski svet časopisa Glas (tako se je namreč takrat časopis imenoval) in Svet za kulturo občine Kranj. Zapisali so, da bodo Snovanja izhajala šestkrat letno, da bodo pisala zlasti o dogajanjih v gorenjski kulturi in umetnosti in da bodo središče in zbirališče gorenjskih kulturnih delavcev. V uredniški odbor so bili izbrani: Milan Batista, Slavko Beznik, Dušan Ogrizek, Bojan Pisk, Andrej Triler, Črtomir Zorec in Olga Zupan. Naloge odgovornega urednika je prevzel Bojan Pisk. Leta 1979 so prenehala izhajati.
Februarja leta 1989 se je zgodilo drugo rojstvo Snovanj. Urejanje je prevzela dolgoletna novinarka, moja spoštovana, danes že upokojena sodelavka Lea Mencinger. Izjemno vestno in odgovorno jih je urejevala in premagovala najrazličnejše težave. Leta 2000 so Snovanja ugasnila. Že drugič.
Snovanja so se leta 2005 rodila še tretjič. Izhajajo še danes, torej že dvanajsto leto. Urednik Miha Naglič jih zna vsa leta umeščati v gorenjska in tudi slovenska kulturna in umetniška dogajanja, izbirati prave teme in pisce in odpirati prostor najrazličnejšim, še zlasti zahtevnejšim novinarskim zvrstem. Snovanja so v eliti slovenskih časopisnih prilog s kulturno in umetniško vsebino! Morda bo nekoč uresničena tudi Mihova želja, ki jo je zapisal ob desetletnici tretjih Snovanj: da bo priloga kdaj samostojni snopič v časopisu ali bo morda izšla celo v revialni obliki in tako prerasla v gorenjsko književno in kulturno-umetniško revijo.
