Terjajo petnajst milijonov

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 13. oktober 2017 / 18:38

Janez Janša, Ivan Črnkovič in Tone Krkovič so na državno pravobranilstvo naslovili odškodninske zahtevke za skupaj 15 milijonov evrov zaradi nezakonitega odvzema prostosti v zadevi Patria.

Terjajo petnajst milijonov evrov odškodnine

Predsednik SDS Janez Janša, prokurist podjetja Rotis Ivan Črnkovič in upokojeni brigadir Tone Krkovič zaradi nezakonitega zapora od države terjajo skupno več kot 15 milijonov evrov. Največ, kar 13,4 milijona evrov, predvsem zaradi povzročene poslovne škode, zahteva Črnkovič, ki je v zaporu preživel 184 dni, Janša, ki je bil nezakonito zaprt 145 dni, terja 900 tisoč evrov odškodnine, Krkovič pa za 259 dni nezakonitega zapora 600 tisoč evrov odškodnine. Prve poravnalne ponudbe državnega pravobranilstva so vsi trije zavrnili, saj so bile precej nižje od zahtevanih zneskov, po besedah Krkovičevega zagovornika Jožeta Hribernika celo smešno nizke. Njegovemu klientu so na primer ponudili 35.280 evrov.

Zavrnili Kovačičevo ustavno pobudo

Ustavno sodišče je zavrnilo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti odloka o razpisu zakonodajnega referenduma o zakonu o drugem tiru, ki jo je vložil pobudnik referenduma Vili Kovačič. Pobudo je Kovačič vložil zaradi dopisa ministrstva za obrambo Sindikatu vojakov Slovenije, s katerim mu je prepovedalo izražanje podpore referendumu o zakonu in sodelovanje v referendumski kampanji, zaradi česar naj bi prišlo do izpada več tisoč državljank in državljanov, ki naj bi bili pripravljeni aktivno sodelovati v referendumski kampanji, in do kršitve več členov ustave. Po soglasni oceni ustavnih sodnikov Kovačičeva pobuda ne odpira pomembnih ustavnopravnih vprašanj.

Poslanci podprli vlado

Državnozborski odbor za zunanjo politiko je v sredo podprl delovanje vlade v zvezi z implementacijo arbitražnega sporazuma s Hrvaško, sta po zaprti seji odbora sporočila predsednik vlade Miro Cerar in zunanji minister Karl Erjavec ter ocenila, da se je s tem znova izkazala enotnost slovenske politike v parlamentu. Vlada je prejela tudi pooblastilo, da nadaljuje dialog s Hrvaško glede implementacije arbitražne odločbe. Predsednik odbora Jožef Horvat je še razložil, da je odbor med drugim ugotovil, da hrvaško zavračanje razsodbe arbitražnega sodišča ter hkratno ponujanje bilateralnega dogovora ni verodostojno, saj je Hrvaška od takšnega bilateralnega sporazuma Drnovšek-Račan enostransko odstopila.

Delež debelih otrok se pri nas znižuje

Delež prekomerno prehranjenih in debelih otrok in mladostnikov se v Sloveniji od leta 2011 znižuje, vendar pa je pot do želenega uspeha še dolga, so ob sredinem svetovnem dnevu debelosti navedli raziskovalci ekipe SLOfit z ljubljanske fakultete za šport, ki so sodelovali v mednarodni študiji, objavljeni v znanstveni reviji The Lancet. Ta je pokazala, da se je v zadnjih 40 letih po vsem svetu število debelih otrok in mladostnikov, starih od pet do 19 let, povečalo za desetkrat. Pojavnost debelosti med otroki in mladino se povečuje predvsem v nerazvitih državah in državah v razvoju, medtem ko je v razvitih državah zaznati umiritev trenda. Primerjava prekomerne prehranjenosti v dvesto državah kaže, da so slovenski fantje na 91. mestu po pojavnosti debelosti (10,6 odstotka populacije) in na 64. mestu po deležu prekomerno prehranjenih (30,9 odstotka). Slovenska dekleta so na 94. mestu po pojavnosti debelosti (7,4 odstotka) in 102. mestu po deležu prekomerno prehranjenih (23,2 odstotka). Soavtor študije in član delovne skupine Svetovne zdravstvene organizacije za boj proti debelosti otrok Gregor Starc sicer opozarja, da je dejansko prekomerno prehranjenih in debelih otrok in mladostnikov v Sloveniji precej manj, kot kažejo študije, ker so kriteriji indeksa telesne mase Svetovne zdravstvene organizacije za današnje generacije precej nenatančni in velik delež otrok neustrezno razvrščajo med prekomerno prehranjene.

Na internetu vedno več starejših

V prvem četrtletju je v Sloveniji po podatkih državnega statističnega urada internet uporabljalo 79 odstotkov oseb v starosti med 16 in 74 let. Med njimi je bilo 68 odstotkov takšnih, ki so internet uporabljali vsak ali skoraj vsak dan, še nikoli pa ga ni uporabilo 18 odstotkov oseb. Delež uporabnikov interneta je še vedno najnižji med starejšimi, vendar se povečuje. Internet je redno uporabljalo 39 odstotkov oseb v starosti med 65 in 74 let, deset odstotkov več kot pred letom dni. V tej starostni skupini je bil tudi najvišji odstotek takih, ki interneta niso še nikoli uporabili (57 odstotkov). Največji delež uporabnikov interneta je v starostni skupini 25 do 34 let (99 odstotkov).