Pri prireji mesa se je ekonomika občutno poslabšala.

Stroški gor, cene pa ne

Rejci prašičev in govedi spet bijejo plat zvona: stroški prireje naraščajo, odkupne cene pa ne.

Kmetijsko gozdarska zbornica bo z razmerami v prireji mesa seznanila tudi kmetijskega ministra Iztoka Jarca.

Ljubljana – Predstavniki rejcev in strokovnih služb Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije so na ponedeljkovi novinarski konferenci predstavili težave, v katerih so se znašli rejci prašičev in govedi. Stroški prireje so se predvsem zaradi višjih cen žit in kupljene krme občutno povečali, odkupne cene govedi in prašičev pa mirujejo ali se celo znižujejo. Kot je povedala vodja oddelka za ekonomiko kmetijstva mag. Neva Pajntar, so cene vseh vrst krme močno porasle že ob koncu lanskega leta in še posebej letos poleti, temu so sledile tudi cene krmil, nekatere so se v primerjavi s preteklim letom povečale skoraj dvakratno. Ekonomika se je s tem močno poslabšala, saj se je delež stroškov kupljene krme v skupnih spremenljivih stroških reje govejih pitancev in prašičev občutno zvišal in je bil oktobra letos v primerjavi s povprečjem lanskega leta večji približno za petino. Cene govedine v klavnici se od leta 2002 niso bistveno povečevale, manjši skok je bil leta 2005, potem pa so se spet umirile.

V zadnjem letu, med lanskim in letošnjim 45. tednom, so se celo nekoliko znižale. Podobno je bilo z odkupnimi cenami prašičev. Nasprotno temu so se maloprodajne cene v preteklih letih postopno zviševale, letos pa so se povečale izjemno: od aprila do novembra pri mesu mladega pitanega goveda za približno štirinajst odstotkov, pri teletini za devet odstotkov in pri svinjini za devetnajst odstotkov. »Iz tega sledi, da krivde za zvišanje maloprodajnih cen ne moremo pripisati rejcem, saj se odkupne cene niso spreminjale oz. se celo znižujejo,« je dejala Pajntarjeva. Rejec prašičev in predsednik zborničnega strokovnega odbora za prašičerejo Franc Kuri ocenjuje, da odkupna cena prašičev po jesenski podražitvi krme in krmil pokriva le še 70 odstotkov stroškov. Podobno je v govedoreji, kjer po besedah rejca in člana strokovnega odbora za govedorejo in meso Antona Žnideršiča pestijo rejce poleg nizke odkupne cene tudi predolge čakalne dobe za oddajo živali domačim odkupovalcem. »Prireja mesa se je znašla v rdečih številkah,« ugotavlja vodja sektorja za živinorejo Danilo Potokar in dodaja, da se bo ob nadaljevanju takšnih trendov zmanjšal delež samooskrbe s prašičjim in govejim mesom. Lahko se zgodi, da bo na trgovskih policah začelo primanjkovati mesa slovenskega porekla, ki pa si ga potrošniki želijo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Tržič / / 07:11

Naj župan čebelarjev

Tržiški župan Borut Sajovic si je za leto 2019 prislužil naziv naj župan Čebelarske zveze Gorenjske.

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / torek, 10. november 2015 / 17:03

Vinska pot v rovih

Kot se za ta čas v novembru spodobi, se tudi letos povsod po Sloveniji odvijajo dogodki, ki so povezani z vinom. V Kranju je bil ta konec tedna prvi od dveh, ko kranjski rovi gostijo vinsko pot v rovi...

Rekreacija / torek, 10. november 2015 / 16:33

Maraton po brazilski džungli

Gorenjca Miha Podgornik in Matej Kordež sta se podala na eno izmed težjih tekaških preizkušenj na svetu. Jungle marathon v Braziliji sta z istim časom končala na tretjem mestu. Največ težav jima je po...

Kultura / torek, 10. november 2015 / 16:29

Jazbec in njegovi

V Galeriji Šivčeva hiša so v petek odprli razstavo del stripovskega avtorja Marka Kocipra z naslovom Jazbec s prijatelji.

Kranj / torek, 10. november 2015 / 16:28

Otroke zanima, kako postati župan

To zanima že malčke iz vrtca, ki so si ogledali prostore kranjske občine in obiskali župana.

Gospodarstvo / torek, 10. november 2015 / 13:12

Lubadarja za dve Blejski jezeri

Lubadar je letos v gozdovih na Zgornjem Gorenjskem uničil 133 tisoč (bruto) kubičnih metrov dreves, kar predstavlja okoli 110 tisoč dreves ali posek gozda v velikosti skoraj dveh Blejskih jezer.