
Materi deklice višja kazen kot očimu
Na kranjskem okrožnem sodišču so Sando Alibabić in Mirzana Jakupija zaradi vrste kaznivih dejanj, ki so se stopnjevala do smrti dveletne Arine, včeraj obsodili na 23 oziroma 21 let zapora.
Kranj – Na kranjskem okrožnem sodišču se je včeraj z izrekom sodbe končalo petmesečno sojenje Jeseničanoma Sandi Alibabić in Mirzanu Jakupiju za vrsto hudih in lahkih telesnih poškodb, surovo ravnanje in zanemarjanje otroka ter povzročitev posebno hude telesne poškodbe, ki je vodila v smrt dveletne deklice Arine 4. julija lani. Sodnica Milena Turuk je v celoti sledila obtožnici ter dekličino mater Sando Alibabić obsodila na 23-letno zaporno kazen, očimu Mirzanu Jakupiju pa je dosodila 21 let zapora. Izrek obsodbe je v sodni dvorani v solzah spremljal tudi biološki oče male Arine, ki je po razglasitvi sodbe poudaril, da bi bilo prav, če bi bila kazen še hujša, a odločitev sodišča sprejema.
Sodnica je v razglasitvi sodbe znova povzela številna dejanja obtoženih zoper dekličino življenje in telo. Tako naj bi jo večkrat puščala samo zaklenjeno v stanovanju s psom, zapirala v sobo, od aprila 2016 naj bi ji odtegovala hrano, zaradi česar je začela močno hujšati, povzročila sta ji vrsto poškodb (zlomi reber in ključnice, številni vbodi z injekcijsko iglo, opeklina s cigareto, v črevo sta ji vstavila balon, vrsta udarcev), ki so v začetku lanskega junija najprej pripeljale do poškodbe možganov in možganske krvavitve. Najhujše dejanje pa se je zgodilo konec junija, ko sta deklici s hudimi udarci poškodovala glavo, izbila zob in drugega zlomila ter povzročila ponovno možgansko krvavitev, zaradi katere je deklica tudi umrla.
Sodnica Turukova je zavrnila ugovore obrambe kot neutemeljene, saj je ocenila, da so kazniva dejanja določeno opisana, očitki utemeljeni, obtoženima pa je bila zagotovljena učinkovita obramba. Ravno tako je zavrnila mnenje obrambe o statusu Jakupija kot očima ter ugotovila, da o njegovi garantni vlogi za zdravje in življenje otroka ni dvoma. Poudarila je tudi težavnost postopka, saj žrtev ni imela besede, medicinske dokumentacije ni, ker otroka nista nikoli peljala k zdravniku, ter načrtne izolacije otroka. V nadaljevanju je pojasnila, zakaj se je za mamo odločila za višjo kazen od predlagane. Ocenila je, da je biološko razmerje starševstva najtesnejši mogoči odnos, v okviru tega pa je bila Sanda tista, ki je bila odgovorna za vse vidike Arininega življenja, vključno z vstopom v novo razmerje, kamor je pripeljala tudi otroka, to okolje pa je bilo za Arino uničujoče. Sodnica je ocenila, da je bila v tem primeru deklici odvzeta dobrina doma kot prostora zavetja, varnosti.
Tožilka Tina Lesjak je po zaključenem postopku poudarila, da je bila prepričana, da sta obtožena kriva tega, česar sta bila obtožena, zato je bila po njenem sodba pričakovana: »Pritožbe ne bo, sodnica je sledila vsemu, kar sem predlagala, razen pri višini kazni za obtoženko. Obema sem predlagala enake kazni 21 let zapora, saj ocenjujem, da se njuna dejanja ne razlikujejo, a sodnica je ocenila drugače. Z mnenjem obrambe, da obtožnica ni konkretizirana, se ne strinjam, tako je razsodilo tudi sodišče in ustreza vsem pogojem zakona o kazenskem postopku.«
Oba zagovornika sta napovedala pritožbi. Jakupijev odvetnik Damijan Pavlin je obsodbo pričakoval, glede na to, da je sodnica sprejela vse obtožbe: »Še vedno mislim, da je moje pravno mnenje pravilno, sledi pritožba, kaj bo na višjem sodišču, pa bomo videli.« Vztraja, da obtožnica ni konkretizirana za vsakega obtoženca – kaj je storil, kaj je opustil, kar ocenjuje za takšno pomanjkljivost, da je zadosten argument za pritožbo.
Kot je ob zaključku dejal Arinin oče, je sodnica sprejela pravilno odločitev: »Sanda bi kot odgovorna mati morala bolj odgovarjati. Povsem pravilno se je odločila sodnica in ji prisodila dve leti več, lahko bi bilo to tudi trideset let, kar bi bilo še bolje.« Kot je še dejal, mu je bilo kot očetu težko še enkrat spremljati to dogajanje. Sodnica je sicer svojce z odškodninskim zahtevkom v skupnem znesku 120 tisoč evrov napotila na pravdo.