V lovu za avtogrami

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: GG Plus / četrtek, 8. september 2011 / 06:00

Franc Konobelj ima v svoji zbirki že več kot 1600 avtogramov znanih domačih in tujih osebnosti. Pošto, a brez avtograma, je dobil že od angleške kraljice, zanimivo taktiko pa je ubral pri igralki Brigitte Bardot.

Franc Konobelj je upokojeni učitelj. Rojen je bil na Slovenskem Javorniku, živi pa na Golem Brdu pri Medvodah. V okolici je poznan tudi kot zbiratelj avtogramov. Zbral jih je že več kot 1600, razstavljene pa ima v posebnem prostoru ob domači hiši, ki ga z veseljem odpre vsakomur, ki bi si jih želel ogledati. Zbiranje avtogramov pa prinaša tudi številne zanimive zgodbe.

Zbrati okrog 1600 avtogramov ni kar tako. V koliko letih vam je to uspelo?

»Zbirateljsko je moj hobi že od mladih let. V začetku sem zbiral vžigalične škatlice, prtičke, kemične svinčnike, novce, znamke, … Tovrstnih zbirateljev je ogromno, zato sem se pred 55 leti povsem po naključju specializiral v zbiranju avtogramov – filografij. To področje ima v zbirateljstvu posebno mesto, saj tu načeloma ni menjav, nakupov in prodaj. Poleg tega nas ni veliko, ki bi zbirali avtograme. Po mojih podatkih jih v Sloveniji lahko preštejete na prste ene roke. Avtograme imam od domačih in tujih igralcev, pevcev, športnikov, glasbenikov, pisateljev, predsednikov držav, dobitnikov Nobelove nagrade za mir,… Največ pa mislim, da jih je od športnikov. Najlažje jih dobiš na enem mestu.««

Vaš prvi avtogram?

»Dobil sem ga v Planici, na skokih. Otroci smo imeli beležko in pod skakalnico prosili za podpise. Podpisal se nam je tudi Helmut Recknagel. Dobro se spomnim, kako je bilo. Vsekakor precej lažje kot danes. Če vzamem le Planico, je brez akreditacije neprimerljivo težje priti do skakalcev in podpisov.«

Od česa je odvisna uspešnost zbiratelja?

»Filografija nima določenih okvirov in izdelanega sistema. Uspešnost zbiratelja avtogramov je odvisna predvsem od osebnega angažmaja, iznajdljivosti ter pretanjenega in nevsiljivega komuniciranja z izbranimi posamezniki.«

Kako jih dobite, kakšno taktiko uberete?

»Nikoli nočem biti vsiljiv. Avtograme dobim na različne načine: ali grem na prireditve, pošljem prošnjo po pošti, zanimivo pa, da jih precej dobim tudi povsem po naključju, na cesti. Največ znanih Slovencev srečaš ob nedeljah na bolšjaku. So tako prijazni ljudje, da včasih kar ne morem verjeti. Na primer sredi Ljubljane sem srečal igralko Ivanko Mežan in jo nagovoril z dober dan, gospa. Pa pravi, kaj je, in ji povem, da bi rad njen avtogram. Bila je tako presenečena, da me je kar na kavo povabila. V posvetilu mi je napisala, da sem ji polepšal dan. Pri zbiranju avtogramov mi je zelo zanimivo tudi komuniciranje z ljudmi, reakcije znanih na mojo prošnjo. Poleg tega je avtogram delček zgodovine, nekega obdobja.«

Lahko z nami delite še kakšno zanimivo izkušnjo?

»Jih je zares veliko. Pisal sem NASI za avtogram Neila Armstronga. To je bilo še, ko smo bili del nekdanje Jugoslavije. Njegov podpis so mi poslali v pismu, na katerem je bilo pod mojim naslovom namesto Slovenija, Jugoslavija, napisano Češkoslovaška. Še včasih so nas zgrešili. Zanimivo je tudi pisanje kraljem, kraljicam. Oni podpisujejo le pomembne dekrete in avtogramov ne dajejo. Se pa odzovejo in v pismu to prijazno obrazložijo. Tako je bilo tudi v primeru, ko sem pisal angleški kraljici. Švedski kralj mi je poslal kar sliko družine, a brez avtogramov. Mi ga je pa poslal monaški princ Albert. Tudi Nelson Mandela se ne podpisuje več in tudi iz njegovega urada sem dobil prijazno pismo z obrazložitvijo. Prav zanimivo, kako so vljudni. Posebno izkušnjo imam z Brigitte Bardot. Pisal sem ji in čakal na odgovor, pa ga ni bilo. Potem sem ubral drugačno taktiko. Poslal sem ji fotografijo domačega mucka, saj sem vedel, da je ljubiteljica živali. Poslala mi jo je nazaj, na njej pa svoj avtogram in nagovor mijav, mijav.«

Od koga pa ste ga najtežje dobili?

»Na primer od Fidela Castra. Kar nekajkrat sem mu pisal, pa ni bilo nobenega odgovora. Ob obletnici revolucije pa je očitno imel neko kvoto ljudi, ki jim je posredoval avtogram. Bil sem med njimi. Lani sem dobil pošto. Ob tem bi še dodal, da zbiram avtograme, ne ocenjujem pa človeka in njegovih dejanj.«

Odpiranje pisma je verjetno poseben dogodek?

»Posebno veselje. Sem kot majhen otrok ali še slabši (smeh).«

Kateri avtogram vam še manjka, pa bi ga radi dobili?

»Z zbiranjem se ne obremenjujem. Jasno mi je, da vseh tako ne bom mogel nikoli imeti. Rad bi ga dobil od Jurija Gagarina, prvega človeka v vesolju, od Valentine Tereškove, ruske generalke in kozmonavtke, in Elvisa Presleyja, če bi mi ga kdo odstopil. Sem pa ponosen na vse, ki jih že imam. Težko bi koga izpostavil, morda The Beatlese in Neila Armstronga.«