Juhuhu, grozdje je tu!

Besedilo: Pavla Kliner
Kategorija: Nasveti / četrtek, 8. september 2011 / 06:00

Grozdje, domala božanski plod vinske trte, ki raste na svetu že od nekdaj, prinaša silne sadne užitke in nepopisne zdravilne učinke, ki jih pozno poleti in v zgodnji jeseni pač ne smemo spustiti iz rok oz. ust, naj si bomo bolni ali zdravi, mladi ali stari ...

Na zemlji že pred človekom

Divja trta, ki rodi tudi grozdje, podobno žlahtnemu, naj bi uspevala že pred pojavom ljudi na zemlji. O tem pričajo fosili pečk, stari šestdeset milijonov let. Legenda pravi, da naj bi Noe po vesoljnem potopu začel obdelovati zemljo in zasadil vinsko trto (Vitis vinfera). Vinsko trto velikokrat omenja Sveto pismo. Evangelist Janez z njo primerja Jezusa, ko piše: »Jaz sem resnična vinska trta in moj Oče je vinogradnik. Vsako mladiko na meni, ki ne rodi sadu, odstrani; in vsako, ki rodi sad, očiščuje, da rodi še več sadu.« (Jn 15,1-3). Na svetu je na tisoče sort vinske trte. Srečamo jo povsod, kjer je človek. Rad si jo posadi na domačem vrtu, kjer ga skriva pred radovednimi pogledi sosedov in mu daje prijetno senco. Najbolj pa ga razveseli na pragu jeseni, ko dozori grozdje in ga omami z rajskim vonjem in odličnim okusom, naj si bo kislo ali sladko.

Refošk in merlot, a ne v kozarcu

Kar se prehranske in zdravilske učinkovitosti tiče, velja, da so najboljše rdeče sorte grozdja s čim temneje obarvano lupino, saj to pomeni, da vsebujejo velike količine flavonoidov in delujejo antioksidativno, s tem pa vplivajo na krepitev imunskega sistema. Dobra izbira sta denimo naši samorodni vrsti izabela in jurka ali pa vinske sorte, kot so refošk, merlot, modra frankinja in barbera. Ne bo torej napak, če se podamo na kakšen izlet v vinske kraje, in to še preden se grozdje spremeni v vino. Čeravno med vsem sadjem na svetu pridelamo daleč največ grozdja, ga več kot tričetrt predelamo v vino.

Brez kožice ne gre …

Grozdje vsebuje izredno dragocene sestavine, na primer grozdni sladkor, pomembne minerale, kot so kalij, kalcij, fosfor, beljakovine, sadne kisline, aromatične substance, vse vitamine skupine B, razen vitamina B12, ter vitamina C in P. Najbolj pa je zadnje čase cenjeno zaradi antioksidantov, kot so flavonoid kvercetin, antociani, elagična kislina in drugi, s katerimi je grozdje bogato obdarjeno in naj bi varovali pred rakom, srčno-žilnimi boleznimi in okužbami, upočasnjevali staranje … Od celega sadeža so zdravju najbolj naklonjena semena in lupina. Kožica rdečega in predvsem črnega grozdja vsebuje že omenjene antociane, ki naj bi med drugim uničevali rakave celice v telesu. Zatorej kožice ne gre kar tako izpljuniti, če se le da, jo temeljito prežvečimo.

Kilogram grozdja na dan odžene …

Grozdna kura na pragu jeseni je prava izbira za vse, ki želijo telesu dati počitek, ga očistiti in prenoviti, da bo maksimalno pripravljeno na vlažne in mrzle dni, ki prihajajo. Pri grozdni kuri nekaj dni, lahko tudi tednov, če seveda zmoremo, jemo le grozdje, kilogram, dva ali tri na dan, in pijemo grozdni sok in vodo. Če se nam zdi, da grozdne kure nismo sposobni držati, grozdje v sezoni uživamo vsaj kot samostojen obrok zjutraj in zvečer. Grozdje in grozdni sok v prvi vrsti slovita po čistilnem in razkuževalnem delovanju. Čistita domala vse – črevesje, trebuh, sečne poti, kri, …, kožo, celo zobe. Grozdje zmanjšuje zakisanost telesa, odpravlja zaprtje, ureja prebavo in pomaga pri odstranjevanju odvečne telesne maščobe. Uživajo naj ga ljudje, ki imajo previsoko vsebnost holesterola in trigliceridov v krvi, tisti, ki so fizično ali psihično preobremenjeni, ljudje, ki jim težave povzroča putika … Sveže, zrelo surovo grozdje je eno najboljših, če ne celo najboljše živilo, ki omogoča telesu brezhibno delovanje, vibrirajoče zdravje, vitkost in vitalnost v pozna leta. Kljub temu pa naj se mu odpovejo diabetiki in ljudje, ki imajo čir na želodcu.