Poznavalke arheologije so se ustavile ob vitrini z izkopaninami iz Bašlja: opremo, orodjem in orožjem plemiškega konjenika iz 9. in 10. stoletja. / Foto: Igor Kavčič

Med podobo in življenjem

V Galeriji Prešernove hiše je na ogled zanimiva razstava z naslovom Črtomirov poslednji boj. Predstavljen je Prešernov Krst pri Savici v likovni umetnosti in Črtomirov čas v arheoloških predmetih.

Gre za inovativno razstavo, pri kateri sta avtorja ddr. Verena Vidrih Perko, ki je pripravila arheološki del, in ddr. Damir Globočnik, ki je pripravil umetnostnozgodovinski del, na zanimiv način in s prefinjenim občutkom za muzeološko postavitev povezala dve na prvi pogled zelo različni si znanstveni veji, arheologijo in umetnostno zgodovino.

Skupna točka razstave je pesnitev Krst pri Savici. Eno temeljnih del Franceta Prešerna ima namreč zelo veliko izpovedno vrednost, kar je pravzaprav rdeča nit razstave, na kateri so prikazana likovna dela z različnimi prizori iz pesnitve. Med predstavljanimi deli je nedvomno najpomembnejša risba Hinka Smrekarja, slikar je nekaj časa živel tudi v Kranju, z motivom Črtomir nagovarja vojščake na Ajdovskem gradcu, ki jo hrani prav Gorenjski muzej. Smrekarjeve upodobitve na temo pesnitve in tudi Prešerna nasploh so sredica tokratnega likovnega dela razstave, avtor postavitve pa predstavlja tudi upodobitve Krsta pri Savici drugih avtorjev, od najzgodnejših v drugi polovici 19. stoletja do ilustracij, ki so jih različni slikarji naslikali stoletje kasneje za posamezne knjižne izdaje.

Ajdovski gradec pa velja tudi za eno izmed pomembnejših arheoloških najdišč na Gorenjskem. Do sedaj na tem območju odkrito arheološko gradivo je iz obdobja prazgodovine, rimske dobe pa tudi poznoantičnega časa. Prav s prihodom Slovanov v 7. stoletju je naselbina na Ajdovskem gradcu opustela. Sicer pa je bilo po Gorenjskem v tem času mnogo gradišč. Eno izmed najpomembnejših je bilo v Bašlju pod Strožičem, ki je izpostavljeno tudi na tokratni razstavi. Kot je poudarila Vidrih Perkova, je območje Kranja in okolice zibelka slovenske identitete. Prostor, ki ima šest tisoč let zgodovine naseljevanja, nikoli ni bil prazen. Tu so se mešala različna ljudstva, ne nazadnje so ga v 8. stoletju naselili tudi Slovani. Ob razstavi je izšla tudi zanimiva knjižica.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Bled / sreda, 4. junij 2014 / 10:07

Gradu spet zavladali vitezi

Na Blejskem gradu so minuli konec tedna z osmimi Srednjeveškimi dnevi obiskovalcem spet poskušali približati čas izpred več stoletij.

Objavljeno na isti dan


Naklo / ponedeljek, 15. maj 2017 / 18:44

Vsako srečanje je dobrodelno

V Graščini Duplje so odprli razstavo vseh slovenskih Rotaract klubov, ki se predstavljajo s svojimi najboljšimi projekti.

Tržič / ponedeljek, 15. maj 2017 / 18:42

Stara orla kar v tandemu

Sebenje – Stari orli so se v soboto devetič zapored zbrali na tekmovanju v smučarskih skokih na skakalnici K25 v Sebenjah. Nastopilo jih je 22, med njimi tudi Primož Peterka, ki je skočil najdlje,...

Šenčur / ponedeljek, 15. maj 2017 / 18:41

Župan sprejel prvaka

Šenčur – Župan občine Šenčur Ciril Kozjek je sprejel Miho Logarja in Luko Kalana, člana jeseniškega hokejskega kluba, letošnjega državnega prvaka. Jeseničani so na državnem prvenstvu premagali hoke...

Preddvor / ponedeljek, 15. maj 2017 / 18:39

Preddvorski župan obiskal nežo Maurer

Preddvor – V Domu starejših občanov Preddvor, kjer od lanskega maja prebiva priznana slovenska pesnica Neža Maurer, je ugledno stanovalko pred kratkim obiskal preddvorski župan Miran Zadnikar. Poda...

Radovljica / ponedeljek, 15. maj 2017 / 16:33

Obnavljajo še zadnji del grajskega obzidja

Radovljica – V Radovljici so v teh dneh začeli z obnovo in rekonstrukcijo grajskega obzidja, za katerega je občina pridobila tudi soglasje zavoda za varstvo kulturne dediščine. Okoli sto tisoč evro...