Poznavalke arheologije so se ustavile ob vitrini z izkopaninami iz Bašlja: opremo, orodjem in orožjem plemiškega konjenika iz 9. in 10. stoletja. / Foto: Igor Kavčič

Med podobo in življenjem

V Galeriji Prešernove hiše je na ogled zanimiva razstava z naslovom Črtomirov poslednji boj. Predstavljen je Prešernov Krst pri Savici v likovni umetnosti in Črtomirov čas v arheoloških predmetih.

Gre za inovativno razstavo, pri kateri sta avtorja ddr. Verena Vidrih Perko, ki je pripravila arheološki del, in ddr. Damir Globočnik, ki je pripravil umetnostnozgodovinski del, na zanimiv način in s prefinjenim občutkom za muzeološko postavitev povezala dve na prvi pogled zelo različni si znanstveni veji, arheologijo in umetnostno zgodovino.

Skupna točka razstave je pesnitev Krst pri Savici. Eno temeljnih del Franceta Prešerna ima namreč zelo veliko izpovedno vrednost, kar je pravzaprav rdeča nit razstave, na kateri so prikazana likovna dela z različnimi prizori iz pesnitve. Med predstavljanimi deli je nedvomno najpomembnejša risba Hinka Smrekarja, slikar je nekaj časa živel tudi v Kranju, z motivom Črtomir nagovarja vojščake na Ajdovskem gradcu, ki jo hrani prav Gorenjski muzej. Smrekarjeve upodobitve na temo pesnitve in tudi Prešerna nasploh so sredica tokratnega likovnega dela razstave, avtor postavitve pa predstavlja tudi upodobitve Krsta pri Savici drugih avtorjev, od najzgodnejših v drugi polovici 19. stoletja do ilustracij, ki so jih različni slikarji naslikali stoletje kasneje za posamezne knjižne izdaje.

Ajdovski gradec pa velja tudi za eno izmed pomembnejših arheoloških najdišč na Gorenjskem. Do sedaj na tem območju odkrito arheološko gradivo je iz obdobja prazgodovine, rimske dobe pa tudi poznoantičnega časa. Prav s prihodom Slovanov v 7. stoletju je naselbina na Ajdovskem gradcu opustela. Sicer pa je bilo po Gorenjskem v tem času mnogo gradišč. Eno izmed najpomembnejših je bilo v Bašlju pod Strožičem, ki je izpostavljeno tudi na tokratni razstavi. Kot je poudarila Vidrih Perkova, je območje Kranja in okolice zibelka slovenske identitete. Prostor, ki ima šest tisoč let zgodovine naseljevanja, nikoli ni bil prazen. Tu so se mešala različna ljudstva, ne nazadnje so ga v 8. stoletju naselili tudi Slovani. Ob razstavi je izšla tudi zanimiva knjižica.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Mularija / sreda, 23. december 2015 / 13:35

Siva kučma na Gorenjskem glasu

Dedek Mraz je vsakega otroka razveselil z darilom in ga stisnil k sebi ob dolgo belo brado.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Sedmica: Švica pod Karavankami

V ponedeljek, ko se je iz obtoka pred evrom umaknila nacionalna valuta in so bile oči evropske javnosti zazrte v Ljubljano, se je za Slovenijo čas za trenutek ustavil. Po pisanju Tonet...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Glavni krivec "večni nezadovoljnež"

Vse zadeve v zvezi s projektoma Platon in ISOFOV so zakonite in pregledne, je na sestanku zaposlenih v sredo zatrdil dekan fakultete za organizacijske vede dr. Robert Leskovar.

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Med sosedi 21

Osrednji dogodek, pomemben za Slovence v zamejstvu, je bil torkova prva seja sveta za Slovence v zamejstvu v Ljubljani, ki jo je vodil predsednik vlade Janez Janša. Svet je...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Reci mi kar Ana

Takrat nisem vedela, da se pred menoj začenjajo najbolj kruti in težki meseci življenja ...

GG Plus / petek, 19. januar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Lan za prejo

Ker se zdi, da je Gorenjski glas edini (?), ki še neguje starodavno tradicijo preje, ne bo napak, če o njej zapišemo še katero. »Pred kakimi sto leti in še preje se je vsa gorenjska stra...