Poznavalke arheologije so se ustavile ob vitrini z izkopaninami iz Bašlja: opremo, orodjem in orožjem plemiškega konjenika iz 9. in 10. stoletja. / Foto: Igor Kavčič

Med podobo in življenjem

V Galeriji Prešernove hiše je na ogled zanimiva razstava z naslovom Črtomirov poslednji boj. Predstavljen je Prešernov Krst pri Savici v likovni umetnosti in Črtomirov čas v arheoloških predmetih.

Gre za inovativno razstavo, pri kateri sta avtorja ddr. Verena Vidrih Perko, ki je pripravila arheološki del, in ddr. Damir Globočnik, ki je pripravil umetnostnozgodovinski del, na zanimiv način in s prefinjenim občutkom za muzeološko postavitev povezala dve na prvi pogled zelo različni si znanstveni veji, arheologijo in umetnostno zgodovino.

Skupna točka razstave je pesnitev Krst pri Savici. Eno temeljnih del Franceta Prešerna ima namreč zelo veliko izpovedno vrednost, kar je pravzaprav rdeča nit razstave, na kateri so prikazana likovna dela z različnimi prizori iz pesnitve. Med predstavljanimi deli je nedvomno najpomembnejša risba Hinka Smrekarja, slikar je nekaj časa živel tudi v Kranju, z motivom Črtomir nagovarja vojščake na Ajdovskem gradcu, ki jo hrani prav Gorenjski muzej. Smrekarjeve upodobitve na temo pesnitve in tudi Prešerna nasploh so sredica tokratnega likovnega dela razstave, avtor postavitve pa predstavlja tudi upodobitve Krsta pri Savici drugih avtorjev, od najzgodnejših v drugi polovici 19. stoletja do ilustracij, ki so jih različni slikarji naslikali stoletje kasneje za posamezne knjižne izdaje.

Ajdovski gradec pa velja tudi za eno izmed pomembnejših arheoloških najdišč na Gorenjskem. Do sedaj na tem območju odkrito arheološko gradivo je iz obdobja prazgodovine, rimske dobe pa tudi poznoantičnega časa. Prav s prihodom Slovanov v 7. stoletju je naselbina na Ajdovskem gradcu opustela. Sicer pa je bilo po Gorenjskem v tem času mnogo gradišč. Eno izmed najpomembnejših je bilo v Bašlju pod Strožičem, ki je izpostavljeno tudi na tokratni razstavi. Kot je poudarila Vidrih Perkova, je območje Kranja in okolice zibelka slovenske identitete. Prostor, ki ima šest tisoč let zgodovine naseljevanja, nikoli ni bil prazen. Tu so se mešala različna ljudstva, ne nazadnje so ga v 8. stoletju naselili tudi Slovani. Ob razstavi je izšla tudi zanimiva knjižica.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Škofja Loka / nedelja, 13. avgust 2017 / 13:28

Olimpijski bron iz biologije

Lucija Bogataj, ki je letos zaključila šolanje na Gimnaziji Škofja Loka, je na biološki olimpijadi osvojila bronasto medaljo. Študirala pa bo matematiko.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / torek, 24. junij 2014 / 12:24

Knjiga, ki gradi most

Jesenice, zaznamovane kot železarsko mesto, so v zadnjem času zaživele v pozitivni smeri, saj počasi, a temeljito, z dušo in srcem, doživljajo spremembe drugo za drugo. Novo zgodbo je začela pisati...

Avtomobilizem / torek, 24. junij 2014 / 12:20

K Lušini po suzukija ali hyundaia

Franc Lušina z Gosteč pri Škofji Loki je že od leta 1988 v avtomobilskem poslu.

Kamnik / torek, 24. junij 2014 / 12:18

Knjižnica pod krošnjami na Mali planini

Kamnik – Knjižnica pod krošnjami, nacionalni projekt, ki že deset let ponuja brezplačno branje in listanje knjig, se letos prvič odpravlja tudi v gore, in sicer bodo knjige, revije in časopisi v te...

Radovljica / torek, 24. junij 2014 / 12:17

Statut in poslovnik uskladili z zakonodajo

Radovljica – Radovljiški občinski svet je soglasno potrdil novi statut občine in poslovnik občinskega sveta, ki sta tako usklajena z zakonodajo in tudi z dosedanjo dobro prakso delovanja organov ob...

Kranjska Gora / torek, 24. junij 2014 / 12:17

O planinskih kočah nekoč in danes

Mojstrana – V Slovenskem planinskem muzeju so v petek odprli razstavo z naslovom Planinska koča. »Z gradnjo planinskih koč so bili postavljeni temelji za množičen razvoj planinstva. Postale so ne l...