Poznavalke arheologije so se ustavile ob vitrini z izkopaninami iz Bašlja: opremo, orodjem in orožjem plemiškega konjenika iz 9. in 10. stoletja. / Foto: Igor Kavčič

Med podobo in življenjem

V Galeriji Prešernove hiše je na ogled zanimiva razstava z naslovom Črtomirov poslednji boj. Predstavljen je Prešernov Krst pri Savici v likovni umetnosti in Črtomirov čas v arheoloških predmetih.

Gre za inovativno razstavo, pri kateri sta avtorja ddr. Verena Vidrih Perko, ki je pripravila arheološki del, in ddr. Damir Globočnik, ki je pripravil umetnostnozgodovinski del, na zanimiv način in s prefinjenim občutkom za muzeološko postavitev povezala dve na prvi pogled zelo različni si znanstveni veji, arheologijo in umetnostno zgodovino.

Skupna točka razstave je pesnitev Krst pri Savici. Eno temeljnih del Franceta Prešerna ima namreč zelo veliko izpovedno vrednost, kar je pravzaprav rdeča nit razstave, na kateri so prikazana likovna dela z različnimi prizori iz pesnitve. Med predstavljanimi deli je nedvomno najpomembnejša risba Hinka Smrekarja, slikar je nekaj časa živel tudi v Kranju, z motivom Črtomir nagovarja vojščake na Ajdovskem gradcu, ki jo hrani prav Gorenjski muzej. Smrekarjeve upodobitve na temo pesnitve in tudi Prešerna nasploh so sredica tokratnega likovnega dela razstave, avtor postavitve pa predstavlja tudi upodobitve Krsta pri Savici drugih avtorjev, od najzgodnejših v drugi polovici 19. stoletja do ilustracij, ki so jih različni slikarji naslikali stoletje kasneje za posamezne knjižne izdaje.

Ajdovski gradec pa velja tudi za eno izmed pomembnejših arheoloških najdišč na Gorenjskem. Do sedaj na tem območju odkrito arheološko gradivo je iz obdobja prazgodovine, rimske dobe pa tudi poznoantičnega časa. Prav s prihodom Slovanov v 7. stoletju je naselbina na Ajdovskem gradcu opustela. Sicer pa je bilo po Gorenjskem v tem času mnogo gradišč. Eno izmed najpomembnejših je bilo v Bašlju pod Strožičem, ki je izpostavljeno tudi na tokratni razstavi. Kot je poudarila Vidrih Perkova, je območje Kranja in okolice zibelka slovenske identitete. Prostor, ki ima šest tisoč let zgodovine naseljevanja, nikoli ni bil prazen. Tu so se mešala različna ljudstva, ne nazadnje so ga v 8. stoletju naselili tudi Slovani. Ob razstavi je izšla tudi zanimiva knjižica.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / sobota, 12. maj 2012 / 07:00

Mešetar

Odkupna cena mleka Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja pripravlja tudi mesečno tržno poročilo za mleko, ki vključuje tako odkupno ceno mlekarn kot dobavitel...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / sreda, 17. november 2010 / 07:00

Smučarska oprema ceneje

Tržič - Po gorenjskih krajih te dni potekajo sejmi zimske športne opreme. V Tržiču ga je minuli vikend organiziral Klub učiteljev in trenerjev smučanja. Kot je povedal predsednik...

Kranj / sreda, 17. november 2010 / 07:00

Vsak je hvalil svoje vino

Gorenjska sicer ni znana kot vinorodna dežela, kljub temu pa smo ljubitelji dobrih vin, kar smo znova dokazali minuli petek in soboto, ko smo se množično podali na Vinsko pot v rove pod starim Kranjem...

Prosti čas / sreda, 17. november 2010 / 07:00

Joe Cocker v Ljubljani

Prekaljeni angleški glasbenik, znan po priredbah zimzelenih pesmi, Joe Cocker, se je po desetih letih vrnil v Slovenijo in s svojim razpoznavnim globokim raskavim glasom navdušil...

Zanimivosti / sreda, 17. november 2010 / 07:00

Anketa: Večina ima kabelsko televizijo

Slovenija bo 1. decembra prešla z analognega na digitalno oddajanje televizijskega signala. Pet Gorenjcev smo vprašali, ali so s tem seznanjeni in kako se pripravljajo na spremembo. Odgovori kažejo, d...

GG Plus / sreda, 17. november 2010 / 07:00

Dediščina plebiscita 1990

Dvajset let bo že od plebiscita, na katerem smo 23. decembra 1990 z veliko udeležbo in veliko večino glasovali za samostojno in neodvisno državo! Takrat je bilo to vseljudsko glasovanje eminentno poli...