Napitnica

Grmi in lije. Bliskov ni videti. Ni, da bi človek hodil ven in ni boljšega, kot da vzameš v roke dobro knjigo, iz katere sije sonce. To je zagotovo Franeta Milčinskega - Ježka Preprosta ljubezen. Proti koncu najdem Napitnico s podnaslovom Princ študent in druga kitica se glasi: In glažek vinca / nam skrbi omede / in na srčne grede / nam poseje rdečih rož. … Če to ni znamenje? In znamenje udejanjiva. Za posebne priložnosti imam vinsko skodelo, lepo kopijo v rjavo zlatih odtenkih, ki sem jo 1966 kupila na vinskem sejmu v nekdanji vasici Daphni, zdaj delu Aten. Vino je bilo znano že v zelo starih kulturah, v starem Egiptu, Perziji, iz Grčije je čez Sredozemsko morje pljusnilo na Sicilijo, očaralo Etruščane in se z Rimljani razširilo na ozemlja, ki so jih osvojili. Kreta je bila na začetku zgodnje bronaste dobe tudi dežela vina. V okolišu Vathipetra so izkopali najstarejšo znano stiskalnico. Žlahtna kapljica je nato prikapljala na Santorin in od tam na celino. O vinski kulturi, ki je bila del starogrškega vsakdana in zapletenih obredov bogu Dionizu na čast, pripovedujejo zgodbe na starogrških vazah, skodelah in Dionizovih kipih. Vino so pili pomešano z vodo. O vinu poje Homer. Hesiod, grški pesnik, ki je živel kot kmet in živinorejec in je znan po svojih poučnih epskih pesmih, je v 7. st. pred n. št. opisal trgatev na otoku Chios z napotki za pravilno spravilo vina vred. V starem Rimu je bila potrošnja vina tako velika, da so se nekoč žitna polja spreminjala v vinograde, a so kasneje to vladarji v prid kruhu prepovedali. Vergil v eni svojih pesmi svetuje, da je treba vinograd 3–4-krat na leto prekopati, z narobe obrnjeno motiko pa nenehno razbijati grude zemlje … Varo trdi, da vino ozdravi bolnega, Ovid, da zgladi gube na čelu, Tibul pravi, da polepša dan, a ustvari tudi noro samoljubje … in zdaj želja Glažek vinčka, ej, / nam v srce prteče nej, / da ceu svet bo ked mavrica / velbana. (Ježek)

Grozdna pogača

Za 6 oseb potrebujemo: 1 zavitek listnatega testa (300 g), 500 g belega grozdja, 3 jajca, 50 g sladkorja v prahu, 100 cl smetane, 3 žlice ruma – če bodo jedli tudi otroci, rum nadomestimo s čistim pomarančnim ali jabolčnim sokom, papir za peko, suh fižol, čičerko ali glinene kroglice za slepo peko.

Pečico ogrejemo na 200°. Grozdje operemo, razdelimo na jagode in jih na kuhinjskem papirju dobro osušimo.

Listnato testo odtalimo in ga razvaljamo prilagojeno obliki pekača. Dno prekrijemo s papirjem za peko, položimo nanj testo, ga ob robovih potegnemo navzgor in prebodemo z vilicami. Počiva naj 15 minut. Nato prekrijemo testo še z enim kosom papirja za peko, enakomerno natresemo nanj fižol ali čičerko ali glinene kroglice in pečemo 15–20 minut. Odstranimo vrhnji papir za peko. Na testo razporedimo grozdne jagode brez pešk. Če so velike, jih prerežemo na pol. V lončku vmešamo sladkor, jajca, smetano, rum (če bodo jedci tudi otroci, rum zamenjamo za čisti pomarančni ali jabolčni sok) in prelijemo jagode. Pečemo še 15–20 minut, odvisno od pečice in velikosti jagod. Ponudimo toplo in za zelo sladkosnede dodatno potresemo s sladkorno moko.

Pa dober tek!