Ivan Tavčar kot oče slovenskega naroda?

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (114)

Na Gorenjskem sta se rodila najmanj dva »očeta naroda«. Za Janeza Bleiweisa (sedaj) vsi vemo, ko pa pregledujemo življenje in delo Ivana Tavčarja, se nam hitro vsili vprašanje, zakaj pa naj bi bil to manj pomemben Slovenec. Na eni strani Bleiweis s svojimi Novicami, na drugi pa Tavčar s svojim političnim, gospodarskim in literarnim delom, Cvetjem v jeseni in Visoško kroniko … Ne zaidemo v tisto včasih »potrebno«, da je treba ob pozitivnem liku vedno postaviti tudi negativca?

Pisatelj in politik Ivan Tavčar se je rodil 28. avgusta 1851 v Poljanah »pri Kosmu« četrtgruntarju Janezu in Neži, rojeni Perko. Ob podpori očetovih bratov duhovnikov Antona in Ignaca se je šolal v Poljanah, Ljubljani, Novem mestu in postal pravnik na Dunaju. Vseskozi je bil odličnjak. Leta 1875 se je vrnil v domovino in bil odvetniški pripravnik pri Schreyu v Ljubljani, kasneje pa tudi pri Janezu Mencingerju v Kranju. Odvetniški izpit je naredil v Trstu, nato pa 19. januarja 1884 kot šesti slovenski odvetnik odprl svojo pisarno v Ljubljani, ki jo je vodil do smrti.

Po Jurčičevi smrti je prevzel uredništvo Slovenskega naroda. Odločil se je za politiko, čeprav leposlovja še ni zanemarjal. Vključil se je v protinemški in protinemškutarski boj. Zavzel se je za nacionalizem in pristopil k »radikalnemu« Ivanu Hribarju. Poroka s 17 let mlajšo narodno zavedno bogato dedinjo Franjo, rojeno Košenini, ga je naravnavala na življenjsko in delovno pot. Opredelila ga je v uglednega meščana s številnimi družabnimi in družbenimi funkcijami. Postal je odbornik ljubljanskega mestnega sveta, leta 1909 podžupan in leta 1911 župan, ki je županoval do leta 1921 ter nato delal skoraj štiri desetletja kot vplivni pravnik in gospodarstvenik v mestnem svetu. V kranjskem deželnem zboru je sodeloval četrt stoletja, v državnem zboru pa je bil poslanec od 1901 do 1907. Visoko se je povzpel kot soustanovitelj Ljubljanske kreditne banke. Leta 1916 je bil izvoljen za predsednika, kar je ostal do smrti. Od leta 1887 je bil v Narodni tiskarni član nadzornega sveta in podpredsednik, v letih 1888–1923 pa predsednik upravnega odbora. Kot član in odbornik številnih društev ter ustanov, govornik na naprednih domoljubnih prireditvah, mecen kulturnih in narodnih humanih organizacij pa tudi posameznikov si je pridobil ugled osrednjega meščansko-liberalnega veljaka. Kot politik, dolgoletni načelnik Narodne napredne stranke, je moralno in gmotno podpiral številna društva ter ustanove. Leta 1921 je bil izvoljen za častnega meščana Ljubljane, pred tem pa že tudi Celja, Kamnika, Kranja, Krškega in Šoštanja.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Ljubljani se je 2. 9. 1895 rodil očetu Franu in Elizi, rojeni Wallner, alpinist Stanko Tominšek. Številne obiskovalce Triglava najbolj spominja nanj izredno lepa Tominškova pot.

V Kropi se je 3. 9. 1693 rodil ladjar in trgovec Franc Grošelj. V Trstu je po letu 1730 postal ugleden trgovec in lastnik trgovske jadrnice.

V Trstu se je 3. 9. 1879 rodil Rihard Svetoslav Premrou. Od leta 1928 je bil ravnatelj tovarne Peko v Tržiču.

V Škofji Loki se je 3. 9. 1897 rodil čebelar Jože Okorn.