Odprli bodo čevljarsko zbirko

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Tržič / petek, 5. september 2014 / 16:00

Tržiški muzej v nedeljo odpira največjo čevljarsko zbirko v Sloveniji, od rokodelstva do industrije in od copat do škornjev. Med najstarejšimi razstavljenimi predmeti je izjemna cehovska knjiga iz leta 1751.

Tržič – Ob petdesetletnici Tržiškega muzeja bodo v Pollakovi kajži na sedežu muzeja v petih razstavnih prostorih odprli novo stalno postavitev čevljarske zbirke. Ta predstavlja izjemno tradicijo tržiškega čevljarstva, ki je dajalo zaslužek na tisoče Tržičanom, predstavlja vpogled v staro rokodelsko izdelavo obutve in industrijsko proizvodnjo Peka ter rezultate, ki so se kazali v obutveni kulturi.

Zbirki z naslovom Tržiški šuštarji osnovo predstav­lja prek petsto predmetov, najstarejši razstavljeni predmeti sodijo v 18. stoletje, med njimi je izjemna cehovska knjiga iz leta 1751. Posebnost predstavlja luč na gavge, ki je edinstven primerek v slovenskem prostoru. Znani sta tradiciji gregorjevega, ko so čevljarji luč spustili po vodi, in angelske nedelje, iz katere se je razvila danes znana Šuštarska nedelja. »Sodobnikom pa je neznano marsikatero orodje, ki so ga čevljari uporabljali pri svojem delu, kakor tudi obutev, ki se je stalno spreminjala in razvijala na domačem znanju,« je povedala Jana Babšek, direktorica Tržiškega muzeja, in poudarila, da je predstavitev zbirke sodobno zasnovana, da so različni ambienti predstavljeni z avdiovizualnimi gradivi, da interaktivni kotički za otroke in odrasle na prijeten način omogočajo pridobivanje novih izkušenj in znanja. Tako so npr. naredili replike čevljev, ki jih obiskovalci lahko primejo v roke. Ste vedeli, da je bilo do druge svetovne vojne samo v Tržiču brez okolice kar 91 čevljarskih delavnic? Tudi ta podatek obiskovalcem ponudi prav posebno interaktivno doživetje ob sprehodu skozi zbirko.

Zbiranje gradiva in predstavljanje čevljarske tradicije že od ustanovitve tržiškega muzejskega društva leta 1952, še bolj pa Tržiškega muzeja leta 1964 predstavlja njegovo osrednje poslanstvo. Gradivo je zbiralo in v muzeju urejalo več ljudi, v zvezi s tem pa je najpomembnejši prispevek Tite Porenta, ki se je v osemdesetih letih 20. stoletja kot kustosinja lotila njegovega načrtnega zbiranja, evidentiranja in strokovne obdelave. Projekt odprtja nove stalne razstave je vodila direktorica Tržiškega muzeja Jana Babšek, kustos razstave in avtor vseh besedil ter izbora predmetov je dr. Bojan Knific, konservatorska in restavratorska dela je opravil Boštjan Meglič. Razstavo je oblikovala Polona Zupančič, za luč je poskrbel Marjan Visković, strokovno je pomagala Tita Porenta, pri razvijanju interpretacij je sodelovala ddr. Verena Vidrih Perko, sicer pa so sodelovali tudi drugi sodelavci Tržiškega muzeja. Postavitev je finančno omogočilo Ministrstvo za kulturo, Tržiški muzej ima namreč status pooblaščenega muzeja. Strokovno pomoč pri projektu sta ponudila tudi Gorenjski muzej iz Kranja in Muzeji radovljiške občine.