Aljaž je popustil pod pritiski in se Zali Juliji pustil "poštempljati".

V bojnih indijanskih barvah

Nekdanji kamnolomi okre so tako rekoč v mestu samem. Sentier des Ocres (kar bi pomenilo sledi okre ali pa okrine steze recimo) so nedvomno prva znamenitost Roussillona, saj na turističnih prospektih poleg čudovite vedute mesta na skali vselej vabijo predvsem fotografije raznobarvnih klifov, zašiljenih skal iz nekdanjih kamnolomov. Parkirišče je pred vhodom v mesto, eno pa tudi sredi njega, a je treba imeti kar srečo, da tam najdete prosto mesto. Nekaj sto metrov in že ste pri vhodu v kamnolome. Vstopnice niso drage, zgolj 2,5 evra, za otroke pod desetimi leti, ki bodo, kot smo sami kasneje spoznali, v tem naravnem muzeju najbolj uživali, pa je vstop brezplačen. Mi smo vstopili s skupinskimi vstopnicami za 7 evrov, ki so predhodno veljale tudi za konservatorij.

Ko se od vhodnih vrat spustite navzdol, se lahko odločite za dve poti. Krajša vam bo vzela okrog pol ure, daljša pa uro. Če se boste med obarvanimi vršaci počutili tako dobro, kot smo se mi, se bo vaš čas obiska nekoliko podaljšal. Izbrali smo krajšo, približno kilometer dolgo pot, ki je primerno označena s tablami, na katerih lahko tudi v angleščini preberemo o zanimivostih na temo okre, o geoloških podrobnostih njenega nastanka, o dvestoletni zgodovini tega velikega dnevnega kopa … Včasih se je reklo, da je nekaj lepo kot na razglednici, kamnolom v živo je še mnogo lepši. Med borovci in njim podobnimi iglavci v nebo štrlijo špičaste skale različnih barvnih spektrov od bele in rumene, preko oranžne, rdeče do okraste in rjave…, ki jih počasi najeda erozija. Kadar je vreme lepo in suho, boste lahko s podplati zabredli v čudoviti raznobarvni prah, skoraj ga ni otroka, ki se po telesu ne bi namazal v bojne barve. Kot kakšna indijanca sta okrog hodila tudi Zala Julija in Bor in z veseljem »strašila« nas starejše. Menda je to čudo narave začelo nastajati pred 110 milijoni let, ko je iz Provanse počasi začelo odtekati morje, seveda pa sta to, kar smo si ogledovali mi, izklesala tudi veter in človekova roka. Simpatično je tudi samo mesto z majhnimi ozkimi ulicami, hiše pa so, res čudno, mar ne, obarvane v enake barvne odtenke, ki jih boste videli v kamnolomu. In pogled z romanske cerkve po pokrajini Vaucluse je sanjski.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / petek, 10. november 2006 / 06:00

V čredi uničili še štiri goveda

Kranj - Iz republiške veterinarske uprave so sporočili, da so hitri test in tudi vse druge preiskave potrdile, da je šestletna krava s kmetije na Dravskem polju zbolela...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / torek, 18. september 2007 / 07:00

Aljoši Šenku že drugič red dot

Naklo - Kot so sporočili iz Merkurja, je priznani slovenski oblikovalec Aljoša Šenk, ki med drugim skrbi tudi za oblikovni razvoj lastnih blagovnih znamk v družbi Merkur,...

Gospodarstvo / torek, 18. september 2007 / 07:00

UPS praznoval stoletnico delovanja

Ljubljana - V četrtek je bila na ljubljanskem gradu proslava stote obletnice največjega mednarodnega hitrega kurirja – družbe UPS, ki je s partnersko povezavo z Interevropo leta...

Gospodarstvo / torek, 18. september 2007 / 07:00

Kritični do spremembe zakona

V Bohinju je bila v soboto osrednja gorenjska proslava ob stoletnici slovenskega lovstva. Gorenjski lovci so kritični do predlaganih sprememb zakona o divjadi in lovstvu.

Gospodarstvo / torek, 18. september 2007 / 07:00

Turističnim kmetijam podelili znake

Kranj - Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je v petek na obrtnem sejmu v Celju podelila 26 turističnim kmetijam 38 znakov za specializirano ponudbo. Znaki povedo gostom, kate...

Nasveti / torek, 18. september 2007 / 07:00

"Štrafan" jager

Kamniti lovec oz. Cima del Cacciatore (2071 metrov) - Višarje so bile nekdaj najbolj znana slovenska romarska pot. Do njih danes pelje moderna kabinska žičnica, kar močno skrajša vzpon na bližnji dvat...