Aljaž je popustil pod pritiski in se Zali Juliji pustil "poštempljati".

V bojnih indijanskih barvah

Nekdanji kamnolomi okre so tako rekoč v mestu samem. Sentier des Ocres (kar bi pomenilo sledi okre ali pa okrine steze recimo) so nedvomno prva znamenitost Roussillona, saj na turističnih prospektih poleg čudovite vedute mesta na skali vselej vabijo predvsem fotografije raznobarvnih klifov, zašiljenih skal iz nekdanjih kamnolomov. Parkirišče je pred vhodom v mesto, eno pa tudi sredi njega, a je treba imeti kar srečo, da tam najdete prosto mesto. Nekaj sto metrov in že ste pri vhodu v kamnolome. Vstopnice niso drage, zgolj 2,5 evra, za otroke pod desetimi leti, ki bodo, kot smo sami kasneje spoznali, v tem naravnem muzeju najbolj uživali, pa je vstop brezplačen. Mi smo vstopili s skupinskimi vstopnicami za 7 evrov, ki so predhodno veljale tudi za konservatorij.

Ko se od vhodnih vrat spustite navzdol, se lahko odločite za dve poti. Krajša vam bo vzela okrog pol ure, daljša pa uro. Če se boste med obarvanimi vršaci počutili tako dobro, kot smo se mi, se bo vaš čas obiska nekoliko podaljšal. Izbrali smo krajšo, približno kilometer dolgo pot, ki je primerno označena s tablami, na katerih lahko tudi v angleščini preberemo o zanimivostih na temo okre, o geoloških podrobnostih njenega nastanka, o dvestoletni zgodovini tega velikega dnevnega kopa … Včasih se je reklo, da je nekaj lepo kot na razglednici, kamnolom v živo je še mnogo lepši. Med borovci in njim podobnimi iglavci v nebo štrlijo špičaste skale različnih barvnih spektrov od bele in rumene, preko oranžne, rdeče do okraste in rjave…, ki jih počasi najeda erozija. Kadar je vreme lepo in suho, boste lahko s podplati zabredli v čudoviti raznobarvni prah, skoraj ga ni otroka, ki se po telesu ne bi namazal v bojne barve. Kot kakšna indijanca sta okrog hodila tudi Zala Julija in Bor in z veseljem »strašila« nas starejše. Menda je to čudo narave začelo nastajati pred 110 milijoni let, ko je iz Provanse počasi začelo odtekati morje, seveda pa sta to, kar smo si ogledovali mi, izklesala tudi veter in človekova roka. Simpatično je tudi samo mesto z majhnimi ozkimi ulicami, hiše pa so, res čudno, mar ne, obarvane v enake barvne odtenke, ki jih boste videli v kamnolomu. In pogled z romanske cerkve po pokrajini Vaucluse je sanjski.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / torek, 25. julij 2017 / 12:38

Divji lovec

Poletno gledališče Studenec je v petek gostilo premiero domače gledališke predstave Divji lovec, ljubezenske igre s petjem, ki je nastala po delu Frana Saleškega Finžgarja.

Objavljeno na isti dan


Jesenice / ponedeljek, 13. november 2017 / 22:13

Več prostora za učenje in druženje

Na Jesenicah so slavnostno predali namenu dvesto kvadratnih metrov novih prostorov za druženje z dvema učilnicama, javno dnevno sobo in kuhinjo v dodatnih prostorih večgeneracijskega centra.

Kamnik / ponedeljek, 13. november 2017 / 22:11

V športu najdejo samozavest

V Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik (Cirius) se zavedajo, kako pomemben vpliv ima šport na gibalno ovirano mladino. Pred dnevi so pripravili športni dan, na katerem je vs...

GG Plus / ponedeljek, 13. november 2017 / 22:11

Še pogrešali bomo tišino gora

Irena Mrak je doktorica znanosti s področja geografije. Je Fulbrightova štipendistka, vendar je to v Sloveniji prej ovira kot prednost, pove. Predava študentom, doma in v tujini predava tudi o zavarov...

Nasveti / ponedeljek, 13. november 2017 / 22:10

Pedikuro naj izvajajo le strokovnjaki

V razvitem svetu je medicinska nega nog zelo razvita in obisk pedikerja ne velja za luksuz, ampak za naložbo v zdravje. "Medicinska pedikura pomeni, da izvajamo pedikuro s kirurško sterilnimi instrume...

Avtomobilizem / ponedeljek, 13. november 2017 / 22:09

Razpis za varnejše železniške prehode

V lanskem letu se je po podatkih policije v železniškem prometu zgodilo sedemnajst nesreč.