Aljaž je popustil pod pritiski in se Zali Juliji pustil "poštempljati".

V bojnih indijanskih barvah

Nekdanji kamnolomi okre so tako rekoč v mestu samem. Sentier des Ocres (kar bi pomenilo sledi okre ali pa okrine steze recimo) so nedvomno prva znamenitost Roussillona, saj na turističnih prospektih poleg čudovite vedute mesta na skali vselej vabijo predvsem fotografije raznobarvnih klifov, zašiljenih skal iz nekdanjih kamnolomov. Parkirišče je pred vhodom v mesto, eno pa tudi sredi njega, a je treba imeti kar srečo, da tam najdete prosto mesto. Nekaj sto metrov in že ste pri vhodu v kamnolome. Vstopnice niso drage, zgolj 2,5 evra, za otroke pod desetimi leti, ki bodo, kot smo sami kasneje spoznali, v tem naravnem muzeju najbolj uživali, pa je vstop brezplačen. Mi smo vstopili s skupinskimi vstopnicami za 7 evrov, ki so predhodno veljale tudi za konservatorij.

Ko se od vhodnih vrat spustite navzdol, se lahko odločite za dve poti. Krajša vam bo vzela okrog pol ure, daljša pa uro. Če se boste med obarvanimi vršaci počutili tako dobro, kot smo se mi, se bo vaš čas obiska nekoliko podaljšal. Izbrali smo krajšo, približno kilometer dolgo pot, ki je primerno označena s tablami, na katerih lahko tudi v angleščini preberemo o zanimivostih na temo okre, o geoloških podrobnostih njenega nastanka, o dvestoletni zgodovini tega velikega dnevnega kopa … Včasih se je reklo, da je nekaj lepo kot na razglednici, kamnolom v živo je še mnogo lepši. Med borovci in njim podobnimi iglavci v nebo štrlijo špičaste skale različnih barvnih spektrov od bele in rumene, preko oranžne, rdeče do okraste in rjave…, ki jih počasi najeda erozija. Kadar je vreme lepo in suho, boste lahko s podplati zabredli v čudoviti raznobarvni prah, skoraj ga ni otroka, ki se po telesu ne bi namazal v bojne barve. Kot kakšna indijanca sta okrog hodila tudi Zala Julija in Bor in z veseljem »strašila« nas starejše. Menda je to čudo narave začelo nastajati pred 110 milijoni let, ko je iz Provanse počasi začelo odtekati morje, seveda pa sta to, kar smo si ogledovali mi, izklesala tudi veter in človekova roka. Simpatično je tudi samo mesto z majhnimi ozkimi ulicami, hiše pa so, res čudno, mar ne, obarvane v enake barvne odtenke, ki jih boste videli v kamnolomu. In pogled z romanske cerkve po pokrajini Vaucluse je sanjski.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kamnik / sreda, 12. december 2018 / 11:08

Maistrov večer o vojaških ljudskih pesmih

Kamnik – V Rojstni hiši Rudolfa Maistra bodo danes, 12. decembra, ob 18. uri pripravili Maistrov večer, ki bo tokrat posvečen vojaškim ljudskim pesmim. O zanimivi temi bo predavala Kamničanka, etno...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 1. maj 2017 / 20:41

Slovenija, moja dežela

»Po glavi so mi že nekaj časa rojile besede, ki naj bi sestavljale geslo, pozicijski slogan, kot smo takrat rekli v našem marketinškem jeziku. Z njim naj bi prebivalcem Republike Slovenije opredeli...

Zanimivosti / ponedeljek, 1. maj 2017 / 20:19

Na lepše

O čem razmišljamo v teh prazničnih dneh – o delavskih pravicah in boju zanje ali o tem, da je vsaj za večino nas, ki delo na srečo imamo, na vrsti nekaj dela prostih dni? Če pogledamo ta d...

GG Plus / ponedeljek, 1. maj 2017 / 20:11

Z znanjem krepijo človeški kapital

V nekaj letih naj Šenčur postane mednarodno odprta občina, kjer bo vsak občan obvladal en svetovni jezik, obenem pa ne bo pozabil na svoje korenine. Ta misel je vodila mladega Ervina Smajiča in skupin...

Nasveti / ponedeljek, 1. maj 2017 / 20:09

Prestradani kojot

Ne, to ni žival, ampak ime, ki si ga je v mladostnem izgnanstvu pri Aztekih nadel Nezahualcoyotl, poznejši vladar mestne državice Texcoco, danes v bližini mesta Ciudad de Mexico. Kaj se skriva za t...

Gospodarstvo / ponedeljek, 1. maj 2017 / 20:07

Peč za trideset milijonov

V podjetju SIJ Acroni so v ponedeljek zagnali najsodobnejšo peč AOD, vredno kar trideset milijonov evrov. Podjetje bo z investicijo dodatno okrepilo svoj položaj na trgu nerjavnih jekel.