Brigita Avsenik in sin Gregor sta zaplesala po ritmih valčka Ples narcis.

Veselo pri Avseniku

V četrtek so Gašperji pri Avseniku snemali televizijsko oddajo ob 30-letnici igranja, v petek pa je bil sklepni koncert Zlatega Avsenikovega abonmaja.

Gašperji so na javno snemanje televizijske oddaje ob 30-letnici delovanja ansambla povabili tudi nekatere nekdanje člane ansambla, Slovenski oktet, s katerim so v preteklosti posneli nekaj znanih skladb, mojstra na kitari Gregorja Avsenika in še vedno trdnega Košnikovega Janeza iz televizijske oddaje Košnikova gostilna, ki ga še vedno izvrstno igra Mito Trefalt. Z razrezom jubilejne torte niso čakali, ampak so jo razdelili med občinstvo.

V petek zvečer pa je bil sklepni, osmi koncert iz Zlatega Avsenikovega abonmaja. Njegov pokrovitelj je bila občina Jesenice, zato je bil med gosti tudi župan Tomaž Tom Mencinger. Med tremi medijskimi pokrovitelji je bil tudi Gorenjski glas. Petkov koncert je bil posvečen najbolj znani in največkrat zaigrani Avsenikovi skladbi Na Golici, ki jo je Slavko napisal leta 1955 za tekstilnim strojem v takratni tovarni Tosana v Ljubljani, jo potem na harmoniki igral, Vilko pa jo je spravil v note. Golica je postala najpogosteje zaigrana skladba 20. stoletja in evropska ter slovenska »naj« viža. Po njenih taktih so po zaslugi Zvoneta Šeruge plesali celo Bušmani v Afriki. Slovenci pravimo, da ni »veselice brez Golice«. Golico izvajajo v blizu 600 različnih izvedbah, najlepše pa zveni v Begunjah pri Avseniku, kjer so jo igrali znani slovenski ansambli. Petkov večer pri Avseniku je bil tudi prazničen. Osebni praznik sta praznovala Slavkova žena Brigita, ki je skoraj 40 let pomagala pri delovanju ansambla, pisala notne liste in odgovarjala na pisma oboževalcev ansambla, in njen sin Slavko mlajši. Mama Brigita je s sinom Gregom zaplesala Ples narcis, ki so simbol Golice. Abonma je izvrstno uspel, za kar ima največ zaslug njegov pobudnik Gregor Avsenik, še posebej pa sta mu pomagali Natalija Korošec in soproga Slavka Avsenika mlajšega Tamara Avsenik. Sedaj se pri Avseniku (tudi z sodelovanjem Gorenjskega glasa) pripravljajo na praznovanje 55-letnice Avsenikove glasbe.

   

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šenčur / četrtek, 30. junij 2016 / 10:55

Upokojenci tekmovali v prstometu

Šenčur – V Šenčurju je na košarkarskem igrišču pred časom potekalo tekmovanje gorenjskih upokojencev v prstometu. Šenčursko društvo upokojencev je gostilo okoli sto tekmovalcev, na tekmovanje je bi...

Objavljeno na isti dan


Kronika / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:21

Boštjan Glavič pričakovano novi šef gorenjske policije

Dosedanji začasni direktor Policijske uprave Kranj Boštjan Glavič je v torek vodenje gorenjske policije prevzel za nedoločen čas.

GG Plus / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:20

Nabirala zvončke in padla globoko v kanjon Kokre

Kranjčanka Nevenka Lužar, dekliško Šmid, je pred petdesetimi leti padla petindvajset metrov globoko v kanjon Kokre – in preživela. Svoje sreče v nesreči, svojega drugega rojstva se še danes spominja....

GG Plus / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:17

Čas je, da začnemo sprejemati različnost

Jurij Marussig je učitelj fizike, tehnike, je pesnik, pisatelj, v zadnjih letih pa se je najbolj posvetil inkluzivni pedagogiki, delu z otroki s posebnimi potrebami. »Da bo inkluzija lahko v polnosti...

Kamnik / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:15

Z ognjem do sprememb

Cipra Slovenija je z letošnjo akcijo Ogenj v Alpah, ki so jo prejšnjo soboto pripravili na Mali planini, poudarila problematiko mobilnosti v turizmu in spodbudila uporabo javnega potniškega prometa.

Gospodarstvo / ponedeljek, 21. avgust 2017 / 21:03

Ni leta brez naravne ujme

Na gospodarjenje z gozdovi v gozdnogospodarski enoti Škofja Loka zelo vplivajo naravne ujme. V minulem desetletju so sanitarne sečnje predstavljale kar šestinštirideset odstotkov celotnega poseka.