Spoznavali veščine, kako se otresti stresa
K mnogim sodobnim boleznim pripomore stres, zato se vse bolj ukvarjamo s tem, kako ga obvladovati in se z njim spopadati. Nekaj tehnik obvladovanja stresa in preprečevanja izgorelosti so lahko spoznali obiskovalci delavnice Stresi stres, ki jo je vodila psihologinja Branka Strniša.
Kranj – Delavnico je pripravila v sodelovanju z Društvom diabetikov Kranj in je bila po besedah predsednice Jolande Polanec ena od dejavnosti v preteklem tednu sladkorne bolezni. Udeleženci delavnice so v avli Gorenjskega glasa prisluhnili nekaterim dejstvom o stresu, o odzivih nanj, o tem, da imamo ljudje različen prag tolerance na stres, pa da je stres lahko tudi pozitiven, pravzaprav ga potrebujemo za optimalno delovanje in nas spodbudi k akciji. A kje je prava mera, da nam preveliko izpostavljanje stresu ne bi pustilo trajnih posledic, ki se kažejo tudi v bolezni?
Branka Strniša, univ. dipl. psihologinja, ki se ukvarja s psihoterapijo, osebnostnim treningom in svetovanjem, je slušateljem povedala, da je ukvarjanje z našimi mislimi pomembno za uravnavanje stresa. Če nas denimo tarejo skrbi pred zdravniškim pregledom, pomaga preusmerjanje pozornosti: štejmo hiše, določajmo barve ... Stres odganjamo z gibanjem, hojo, poslušanjem glasbe, branjem, s preusmerjanjem misli na lepe dogodke v življenju ... Ko je nekoč pripravila delavnico o stresu za skupino starejših ljudi, je z eno od udeleženk prišel njen vnuček. Ko je slišal ljudi okoli sebe govoriti o stresu, se je začel namenoma tresti. Tudi s stresanjem celega telesa se lahko otresemo stresa, so lahko ob spontani otroški reakciji spoznali odrasli ljudje. Branka Strniša je udeležencem predstavila nekatere vaje, ki jim lahko pomagajo pri obvladovanju stresa. Gre za vaje osredotočenosti in čuječnosti, ki nam samim pomaga prepoznati (in tudi izraziti) naša čustva. Stres skušamo obvladovati s pravilnim dihanjem, pomaga tudi akupresura (pritisk prstov na nekatere točke telesa), pa sproščanje telesa, najbolj globoko nas sprosti meditacija, kar so udeleženci pod vodstvom Branke Strniša tudi preizkusili. Humor, smeh, veselje, družba prijetnih nam ljudi, vse to je prav tako dobrodošlo zdravilo zoper stres.
Pri hujših oblikah stresa, ki jih doživimo ob nesrečah ali izgubah, pa se je treba aktivno spoprijeti s tistim, kar nam je stres povzročilo. Spremenimo življenjske navade, iščemo nove rešitve, drugače si organiziramo čas, spremenimo svoje prioritete ...