Marija Kalan: "Kolikšen delež domačega krompirja je na trgovskih policah, ne vem. Ko so se z vstopom v Evropsko unijo odprle meje, je možno, da avstrijski, nemški ali kak drug krompir pripeljejo k nam in ga spakirajo. Sorta krompirja je lahko povsem ista kot iz domače pridelave, saj naši pridelovalci sadijo precej velik delež nemških sort, ki se pridelujejo v Avstriji, Nemčiji ali kje drugje. Mogoče bi bil domači krompir na trgu tudi bolj prepoznaven, če bi se pridelovalci več odločali za pridelavo domačih sort." (Foto: Tina Dokl, Gorazd Kavčič)

Pri krompirju ne bo zaslužka

Krompir je letos dobro obrodil, vendar zaslužka ne bo, saj trenutna odkupna cena pokriva le približno polovico pridelovalnih stroškov.

Kranj – Gorenjska kmetijska gospodarstva so letos po podatkih iz zbirnih vlog za kmetijske subvencije pridelovala krompir na površini od 700 do 750 hektarjev. »Letina je bila dobra, kar lahko pripišemo ugodnemu vremenu, rodovitnim sortam, kakovostnemu semenu in dobro izvedeni tehnologiji,« pravi Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, in poudarja, da pri krompirju letos ne bo zaslužka. Kmetje bodo pridelovalno leto zaključili z izgubo, spomladi pa ga bodo verjetno posadili manj, kot so ga letos. »Da bi pri pridelku štirideset ton na hektar pokrili stroške pridelave, bi ga morali prodajati vsaj po deset do dvanajst centov za kilogram, trenutna odkupna cena pa znaša okrog pet centov,« pravi Kalanova in navede zanimiv izračun: »Če bi hoteli samo s krompirjem zaslužiti toliko, da bi si izplačali zajamčeno letno plačo, to je 740 evrov na mesec, bi morali prodati 800 ton krompirja po ceni 20 centov.«

Velik napredek pri pridelavi

Kot pravi Marija Kalan, je osnova za dober pridelek zdravo seme. Gorenjski pridelovalci so se tega začeli zavedati pred dobrimi dvajsetimi leti, ko se je pojavil Y ptrn virus, ki je v dobrih dveh letih prepolovil obseg pridelave krompirja. Danes večina pridelovalcev kljub dokaj visokim cenam semenskega krompirja (spomladi se je gibala okrog evra za kilogram) sadi potrjeno seme. K dobremu pridelku je veliko prispevala tudi selekcija, nekatere sorte dajejo petdeset, šestdeset in celo do sedemdeset ton na hektar, kar je še enkrat višji pridelek, kot so ga bili vajeni pred dvajsetimi leti. Veliko je v tem obdobju napredovala tudi tehnologija pridelave. Pridelovalci dobro poznajo bolezni in škodljivce in razpolagajo s sredstvi za njihovo obvladovanje, imajo boljše stroje za pripravo tal, saditev in za varstvo rastlin, nekateri nasade tudi namakajo. Če je še vreme ugodno, je običajno dobra letina.

»Obilnejše letine so bile tudi v preteklosti, a takrat je prodaja večinoma potekala organizirano preko zadrug. Tudi zdaj se zadruge po svojih močeh trudijo prodati krompir, vendar v letih, ko je pridelka manj, ne morejo dobiti zadosti krompirja za svoje kupce,« ugotavlja Kalanova in dodaja, da so se nekateri kmetje v zadnjih dvajsetih letih močno specializirali za pridelavo krompirja, ki ga tudi sami pakirajo in neposredno prodajajo trgovini.

Preverjajo poreklo krompirja

Dejan Židan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki opravlja tekoče posle, se je pred nedavnim srečal s pridelovalci krompirja ter predstavniki kmetijsko gozdarske zbornice in zadrug. Pridelovalci so ministru potožili zaradi velikih težav pri prodaji pa tudi izjemno nizkih cen, minister pa je ob tem napovedal, da bo kmetijska inšpekcija preverila, ali je ves krompir, ki ga na prodajnih policah deklarirajo kot slovenskega, res slovenski in ali je uvoženi krompir res obdelan z nedovoljenimi sredstvi za podaljšanje obstojnosti, na kar sumijo pridelovalci. Minister se je zavzel tudi za okrepitev povezave med pridelavo in prodajo in za to, da bi trgovina potrošniku omogočila izbiro in mu torej ponudila tudi slovenski krompir.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / nedelja, 11. marec 2012 / 07:00

Kaj pa dan otrok?!

Že na drugem mestu smo ugotovili, kako so se v mesec marec strnili vsi tisti dnevi, ki zaznamujejo naše spolne pripadnosti in razlike. V četrtek je bil 8. marec, nekdaj povzdigovani, z...

Objavljeno na isti dan


Kranj / torek, 17. april 2007 / 07:00

Lani ena ženska poroka

Aktualni lokaciji za poročno dvorano sta v Dvoru Jezeršek na Zg. Brniku in v Domu oddiha Zveze društev slepih in slabovidnih na Okroglem.

Gospodarstvo / torek, 17. april 2007 / 07:00

V IBI-ju iščejo nove kupce

Izguba pomembnih kupcev je lani v IBI-ju povzročila poslovno izgubo, ki pa so jo pokrili s prodajo finančnih naložb. Delničarjem bodo izplačali 6,9 milijona evrov, letos pa bodo v okviru sanacije odpu...

Gospodarstvo / torek, 17. april 2007 / 07:00

Odejo odkupili menedžerji in delavci

Škofja Loka - Petim vodilnim menedžerjem škofjeloške tovarne prešitih odej Odeja na čelu z direktorico Melito Rebič in 30 zaposlenim je pred dnevi prek družbe poo...

Gospodarstvo / torek, 17. april 2007 / 07:00

Prek Finske na Vzhod

Brnik – V začetku aprila so na Letališču Ljubljana vzpostavili novo redno linijo, ki bo štirikrat na teden povezovala Slovenijo in Finsko. »Za vstop v Slovenijo smo se odločili za...

Gospodarstvo / torek, 17. april 2007 / 07:00

Krave zamenjali za ovce

"Številne manjše kmetije so opustile prirejo mleka in se odločile za rejo drobnice, od katere je manj dohodka, a tudi manj dela," ugotavlja Primož Muri, predsednik društva rejcev ovc jezersko-solčavsk...