Pri krompirju ne bo zaslužka

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / ponedeljek, 24. oktober 2011 / 06:00

Krompir je letos dobro obrodil, vendar zaslužka ne bo, saj trenutna odkupna cena pokriva le približno polovico pridelovalnih stroškov.

Kranj – Gorenjska kmetijska gospodarstva so letos po podatkih iz zbirnih vlog za kmetijske subvencije pridelovala krompir na površini od 700 do 750 hektarjev. »Letina je bila dobra, kar lahko pripišemo ugodnemu vremenu, rodovitnim sortam, kakovostnemu semenu in dobro izvedeni tehnologiji,« pravi Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj, in poudarja, da pri krompirju letos ne bo zaslužka. Kmetje bodo pridelovalno leto zaključili z izgubo, spomladi pa ga bodo verjetno posadili manj, kot so ga letos. »Da bi pri pridelku štirideset ton na hektar pokrili stroške pridelave, bi ga morali prodajati vsaj po deset do dvanajst centov za kilogram, trenutna odkupna cena pa znaša okrog pet centov,« pravi Kalanova in navede zanimiv izračun: »Če bi hoteli samo s krompirjem zaslužiti toliko, da bi si izplačali zajamčeno letno plačo, to je 740 evrov na mesec, bi morali prodati 800 ton krompirja po ceni 20 centov.«

Velik napredek pri pridelavi

Kot pravi Marija Kalan, je osnova za dober pridelek zdravo seme. Gorenjski pridelovalci so se tega začeli zavedati pred dobrimi dvajsetimi leti, ko se je pojavil Y ptrn virus, ki je v dobrih dveh letih prepolovil obseg pridelave krompirja. Danes večina pridelovalcev kljub dokaj visokim cenam semenskega krompirja (spomladi se je gibala okrog evra za kilogram) sadi potrjeno seme. K dobremu pridelku je veliko prispevala tudi selekcija, nekatere sorte dajejo petdeset, šestdeset in celo do sedemdeset ton na hektar, kar je še enkrat višji pridelek, kot so ga bili vajeni pred dvajsetimi leti. Veliko je v tem obdobju napredovala tudi tehnologija pridelave. Pridelovalci dobro poznajo bolezni in škodljivce in razpolagajo s sredstvi za njihovo obvladovanje, imajo boljše stroje za pripravo tal, saditev in za varstvo rastlin, nekateri nasade tudi namakajo. Če je še vreme ugodno, je običajno dobra letina.

»Obilnejše letine so bile tudi v preteklosti, a takrat je prodaja večinoma potekala organizirano preko zadrug. Tudi zdaj se zadruge po svojih močeh trudijo prodati krompir, vendar v letih, ko je pridelka manj, ne morejo dobiti zadosti krompirja za svoje kupce,« ugotavlja Kalanova in dodaja, da so se nekateri kmetje v zadnjih dvajsetih letih močno specializirali za pridelavo krompirja, ki ga tudi sami pakirajo in neposredno prodajajo trgovini.

Preverjajo poreklo krompirja

Dejan Židan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki opravlja tekoče posle, se je pred nedavnim srečal s pridelovalci krompirja ter predstavniki kmetijsko gozdarske zbornice in zadrug. Pridelovalci so ministru potožili zaradi velikih težav pri prodaji pa tudi izjemno nizkih cen, minister pa je ob tem napovedal, da bo kmetijska inšpekcija preverila, ali je ves krompir, ki ga na prodajnih policah deklarirajo kot slovenskega, res slovenski in ali je uvoženi krompir res obdelan z nedovoljenimi sredstvi za podaljšanje obstojnosti, na kar sumijo pridelovalci. Minister se je zavzel tudi za okrepitev povezave med pridelavo in prodajo in za to, da bi trgovina potrošniku omogočila izbiro in mu torej ponudila tudi slovenski krompir.