Nad poplave kar z vodo

S posebnimi pregradami, napolnjenimi z vodo, se da učinkovito braniti pred počasi naraslimi vodami, so na predstavitvi v Kranju poudarili strokovnjaki iz kranjskega Savatecha.

Kranj – Vse kaže in tudi vremenoslovci tako napovedujejo, da bodo izredni vremenski dogodki v Sloveniji vse bolj pogosti, z njimi pa tudi poplave, proti katerim se te dni še vedno borijo na Notranjskem, že nekajkrat pa so letos prizadele tudi Gorenjsko. Medtem ko se je proti naraslim in pobesnelim hudournikom zelo težko boriti, pa imamo precej več možnosti za preprečevanje poplav ob počasnem naraščanju rek. V kranjskem Savatechu so tako pred dnevi predstavnikom civilnih zaščit, gasilcev, občin in drugih pristojnih ustanov predstavili svojo rešitev – vodne pregrade.

»Proti počasi rastočim vodam se da uspešno boriti tudi s protipoplavnimi vrečami ali pa z vodnimi pregradami, ki jih tokrat predstavlja Savatech. Izdelane so iz gumirane poliestrske tkanine, napolnjene pa so z vodo. Lahko bi rekli, da se proti vodi branimo z vodo. Prednost vodnih pregrad je v tem, da za njihovo postavitev potrebuješ precej manj ljudi kot za pregrade s protipoplavnimi vrečami, poleg tega je veliko prihranka tudi pri času,« je na predstavitvi pregrad na Savskem otoku v Kranju pojasnil razvojni inženir v Savatechu Rok Justin. Pregrade so različnih dimenzij tako po dolžini kot po višini, kjer sežejo največ do 1,8 metra, namenjene pa so predvsem zaščiti naseljenih območij.

»Odločitev za naše vodne pregrade je precej bolj ekonomična kot uporaba protipoplavnih vreč. Pregrade so hitro postavljene, v nekaj minutah, njihova življenjska doba je vsaj 20 let. Za primerjavo naj povem, da za sto metrov potrebujemo 20 vodnih pregrad ali pa okoli 7000 protipoplavnih vreč. Vreče je treba poleg tega najprej napolniti, jih pripeljati na lokacijo, kjer potrebuješ veliko število ljudi, da postavijo pregrado. Težava je morda le v tem, da je načeloma začetni vložek večji. Pregrada namreč stane okoli 2000 evrov, odvisno od dimenzij,« je razložil komercialist v Savatechu Jure Jelovčan. Kot je pristavil, takšne vodne pregrade v Sloveniji za zdaj zelo redko uporabljajo, precej bolj pogosto pa v tujini. Zadnja večja pošiljka Savatecha, bilo je za več kilometrov pregrad, je na primer šla v Malezijo. »V Sloveniji, ki je razmeroma majhna država, bi najbrž najbolj prišlo v poštev, če bi se za nakup odločilo več občin skupaj in bi si jih izmenjevali glede na po­trebe oziroma trenutno ogroženost,« je pristavil.

Predstavitev si je ogledal tudi Sašo Govekar, vodja službe za zaščito in reševanje ter tehnične zadeve mestne občine Kranj in vodja mestnega štaba civilne zaščite: »Takšne pregrade bi bile po mojem mnenju najbolj primerne za zaščito večjih območij, medtem ko se da majhne pregrade še vedno lažje oblikovati s protipoplavnimi vrečami. V naši občini bi bile zato vodne pregrade najbolj primerne za območje šestih, sedmih hiš pred nogometnim igriščem ob Savi v Struževem. Tam je sicer že zgrajena nekakšna pregrada, ki pa je že na več delih predrta, ker pač (žal) hodijo ljudje tja na piknike, zato bomo morali pregrado obnoviti. Gre za dolžino približno 50 metrov, kar pomeni okoli sto tisoč evrov za nakup pregrad. Kot pa veste, denarja tudi za te zadeve primanjkuje, se pa z novo mestno oblastjo že dogovarjamo, da bi skušali tudi za področje zaščite pred naravnimi nesrečami pridobiti čim več evropskih sredstev, saj so na voljo tudi za ta namen.« Tudi Govekar razmišlja, da bi bilo morda za Gorenjsko najbolj ekonomično, da bi k morebitnemu nakupu predstavljenih vodnih pregrad pristopili na regijskem nivoju. »Problem pa bi se verjetno pokazal, ko bi ob večjih poplavah pregrade potrebovalo več občin,« je še dejal.