Zapeljiva lirika Črne mačke

Chatte Noire je rokovska skupina, katere člani prihajajo iz Škofje Loke. Črno mačko sestavljajo pevka Tina Veselinovič, kitarist Gregor Prosen, bas kitarist Davor Tavčar in bobnar Andi Smole. Že od začetka skupnega ustvarjanja ostajajo zvesti lastni avtorski glasbi, prepletu sodobnega melodičnega roka in čutnega ženskega vokala.

Tik pred izidom je njihov prvi album, naslovljen Spet sva naga, ki tako že z naslovom vabi poslušalce, da se prepustijo najžlahtnejši erotiki in mistiki, ki povezujeta vseh dvanajst pesmi. Skupina bo prvenec predstavila prvo soboto v septembru (6. 9.), ko se bo na vrtu Loškega gradu pod zvezdami odvrtela Škofjeloška noč – poleg Chatte Noire bodo za pozitivno energijo skrbeli še Siddharta, Zlatko s svojimi Optimisti ter zasedbe Le Serpentine in Cherry's Hot Lips.

Že ime skupine zveni čutno, zapeljivo, mistično ...

»Ime skupine Chatte Noire je francosko in v dobesednem prevodu pomeni črna mačka, v prenesenem pa tudi še marsikaj drugega, kar pa naj za zdaj ostane skrivnost, katere tančico naj odkrijejo poslušalci. Člani skupine malo za šalo, malo zares radi primerjamo svojo glasbo s črno mačko. Tako samosvoja, da bi se je malo ustrašil, ko priteče mimo tebe, ko pa se naposled obrneš, vidiš, da je popolnoma preprosta, mehka in prijazna, da te je že osvojila in prevzela, ko si še mislil, da te ne more doseči ...«

Zasedba skupine se je v njeni zgodovini spreminjala in dopolnjevala, pa vendar jedro ostaja trdno.

»Začetki Chatte Noire segajo v leto 2006, ko sta Tina in Gregor sklenila ustanoviti glasbeno skupino in intenzivno iskala nove člane. Kmalu se jima je pridružil bobnar Andi in začele so nastajati prve avtorske pesmi. Chatte Noire je jekleno voljo pokazala že v samem začetku, ko je kar nekaj časa neomajno vztrajala v pripravljanju skladb, četudi brez basista. Kot prvi se je pridružil Urban Prosen, s katerim je skupina zarisala prva znamenja med žanrskimi kolegi in ponosno stopila tudi na največje odrske deske. Urbana je mladostni veter kmalu odnesel drugam, nam pa se je pridružil klaviaturist Zoran Šubic, ki pa je v skupini prav tako deloval le določeno obdobje. V sedanji postavi, torej še z basistom Davorjem, ustvarjamo in nastopamo štiri leta, in kot kaže, gre za popolno simbiozo med vsemi člani. Vsak izmed nas ima za seboj namreč že kar zavidljivo glasbeno kilometrino in izkušnje, obenem pa smo dozoreli tudi drugače, tako da se znamo med seboj hitro uskladiti ter ohranjamo skupno rdečo nit zasedbe. Vsak izmed nas doda svoj kamenček v glasbenem mozaiku skupine Chatte Noire.«

Ta mozaik dobiva razgibano podobo v vašem prvencu, albumu Spet sva naga, žlahtnem plodu vaše ustvarjalne simbioze.

»Glasba oz. sami glasbeni motivi in melodije na albumu so nastali pod taktirko idejnega vodje Gregorja. Sama glasba, porojena povsem spontano, 'iz duše', pa se v veliki meri tematsko ujema s Tininimi besedili. Ta so skrbno premišljena, saj avtorica kot jezikoslovka in velika ljubiteljica slovenske besede stopa po poti pesništva, sicer pa je za njo že tudi nekaj glasbenih nastopov v vlogi šansonjerke. Osnovna tema albuma, prežetega z osebno izpovedno romantično liriko, je vsekakor ljubezen, v vseh njenih zanimivih oblikah in izrazih. Še zlasti smo ponosni, da so vse pesmi v slovenskem jeziku, saj smo na ta način ovrgli določena mnenja, da naš jezik ni dovolj bogat in speven za ustvarjanje sodobne glasbe. Noč, mistika, erotika, ogenj, strast, prešuštvo, rože, greh, mesec so teme in motivi, ki zaživijo v zvokih, poženejo po žilah kri, ki enkrat zavre in drugič spet zaledeni. Trudimo se, da naša glasba odseva samosvojo dušo skupine in kljub temu še vedno ostaja zanimiva za vsa ušesa.«

Tako po glasbeni kot po oblikovni plati je album zasnovan profesionalno. Kdo je, poleg članov skupine seveda, še zaslužen za tako dovršen končni izdelek?

»Že na začetku smo si zadali cilj, da naredimo album tako, kot se spodobi, brez polovičarstva in bližnjic. Zato smo se potrudili najti čim bolj kakovostne glasbene sodelavce, ki so dali albumu dodano produkcijsko vrednost. Pri nastanku plošče je tako poleg nas moči združilo še nekaj glasbenikov in umetnikov. Za zunanjo podobo je poskrbela odlična škofjeloška akademska slikarka Tina Dobrajc. Pesmi so bile posnete v skrivnostnih večerih in nočeh v reteškem glasbenem studiu Guerrilla pod okriljem tonskega mojstra Tomaža Kržana, končna zvokovna podoba pa je delo izkušenega Petra Penka, nepogrešljivega ustvarjalca sodobne slovenske glasbene produkcije.«

Kam bo Črno mačko zaneslo v prihodnje?

»Vsekakor bomo ostali zvesti sami sebi in svoji glasbi. V prihodnjih mesecih nas čakajo promocijski koncerti albuma, želimo si čim več nastopov, nestrpno pa že čakamo na Škofjeloško noč – nastopati pred domačim občinstvom in v takšnem ambientu je vendarle nekaj posebnega.«