Prvič deset tisoč izvodov

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / nedelja, 27. avgust 2017 / 21:31

Sedemdeset let Gorenjskega glasa (6)

Glas Gorenjske je leto 1955 sklenil z zavidljivo rastjo števila naročnikov, modernizacijo tiskarne in vključitvijo v praznovanje Tedna tiska in radia, ki so ga v Jugoslaviji to leto praznovali med 20. in 27. novembrom. Urednik Slavko Beznik je v članku Šest magičnih kvadratov novinarstva pojasnjeval srž novinarskega dela oziroma poslanstva, na celi strani pa je bil z besedo in sliko predstavljen nastanek časopisa. Uredništvo je napovedalo, da bo začel Glas Gorenjske v letu 1956 izhajati kot poltednik in ga bodo, razen v najbolj odročnih krajih, prejeli še isti dan in ne tako kot doslej, z izjemo Kranja in okolice, z enodnevno zamudo.

Leta 1956 je tako tudi bilo. Ponedeljkova izdaja je običajno obsegala štiri, petkova pa osem strani. Časopis je šel z »novinarskimi večeri« med ljudi in tako pomagal pri nabiranju novih naročnikov. Bil je vsebinsko bogatejši in pestrejši, med pisci člankov so se pojavljala nova imena, naročniki pa so bili tudi nezgodno zavarovani. Uvedena je bila slikanica. Prva je pripovedovala o zgodbi z Divjega zahoda. Pisal jo je B. Mlakar, risal pa C. Oblak. Sledila je povest o Rokovnjačih in nato o Juriju Kozjaku, slovenskem janičarju. Besedilo je pisal Franek Bratkovič, risal pa je akademski slikar Milan Batista.

Leto 1957 je bilo jubilejno. Glava časopisa z imenom Glas Gorenjske je bila drugačna in modernejša, skladna s tedanjimi grafičnimi trendi. Glas Gorenjske je začel izdajati Gorenjsko revijo za kulturo, ki bi jo lahko šteli za zametek kasnejših Snovanj. Časopis je znal biti tudi polemičen, pogumen za tisti čas. Med drugim se je postavil v bran ohranitvi poklicnega Prešernovega gledališča v Kranju, ki ga je hotela oblast reorganizirati oziroma ukiniti.

Oktobra leta 1957 je minilo deset let od začetka izhajanja Našega dela in kasneje Glasa Gorenjske. V jubilejni številki, ki je izšla 4. oktobra, je Slavko Beznik, ki je od oktobra leta 1956 naprej le direktoroval Gorenjskemu tisku, odgovorni urednik Glasa Gorenjske pa je bil znano slovensko novinarsko ime Miro Zakrajšek, opisal rast števila naročnikov in naklade. V letih 1947 in 1948 so časopisa tiskali v dva do tri tisoč izvodih, po združitvi pa v 5500, vendar je bilo veliko tako imenovanih »administrativnih naročnikov« zaradi funkcij, ki so jih opravljali. Po letu 1953 je število naročnikov naraščalo in konec tega leta so natisnili že 7200 izvodov, konec leta 1954 8500 in leta 1955 devet tisoč. Konec leta 1956 so v tiskarni Gorenjskega tiska prvič natisnili deset tisoč izvodov, naročnikov pa je bilo že 7600.

Glas Gorenjske je bil tako prvi gorenjski časopis, ki je bil natisnjen v tako visoki nakladi, je zapisal Slavko Beznik. Izjema je bil medvojni nacistični Karawankenbote, ki so ga večinoma kot letak natisnili v štirideset tisoč izvodih, vendar je vprašanje, koliko ljudi ga je prebralo.