Družinsko srečanje Bernikovih in Trillerjevih

Na Križni gori nad Škofjo Loko sta se v petek, enajstega avgusta, zbrali družini Bernik in Triller iz Kanade in Slovenije.

Za Bernikove iz Žabnice in Trillerjeve z Grenca je bil to prav poseben dan, saj so se srečali s skupnimi kanadskimi sorodniki – družina Bernik iz Kanade namreč po očetovi strani izhaja iz Žabnice, po materini z Grenca.

Snidenje, ki so ga organizirali John in Rajko Bernik ter Marija Štrekelj, je potekalo v sproščenem, zelo prijateljskem ozračju, saj so skupni spomini med starejšimi in mlajšimi rodovi ponujali veliko priložnosti za pogovore. Glasbeni trio Ana Julija Mlejnik (violina), Mojca Trilar (violina) in Jaka Trilar (violončelo) so zaigrali nekaj narodnih in Avsenikovih pesmi, ki so že na samem začetku ogrele srca. Za nadaljevanje glasbenega programa so poskrbeli domači harmonikarji.

Antonija Bernik je še edina živa od petih Bernikovih otrok, dveh deklet in treh fantov. Živeli so na kmetiji v Žabnici. Lačni niso bili, je dejala, delati pa je bilo treba! Fantje so šli k vojakom, Antonija in sestra Minka pa sta morali še namesto njih zavihati rokave.

»Spominjam se, kot bi bilo včeraj, ko smo se poslovili od brata Vinka. Bolj malo smo mu lahko stisnili v dlan, preden je šel na pot. Pred odhodom smo ga šle z mamo in sestro obiskat v Avstrijo. Slovo je bilo težko, a smo verjele, da mu bo v življenju uspelo. V Kanado, kamor se je namenil, je prišel praktično brez vsega,« je povedala Antonija.

Vinko Bernik in Ančka Triller, ki sta domovino zapustila po drugi svetovni vojni, sta v Kanadi imela pet otrok: Johna, Marka, Mary-Ann, Georga in Joanno. Vinko je bil zelo priden in spoštovan. Ančka je skrbela za dom, saj so imeli veliko hišo, v kateri so tudi oddajali sobe. Starši so poudarjali pomen znanja, izobrazbe.

Njun prvorojenec John je Slovenijo obiskal že večkrat. Pa ne zato, ker zelo rad potuje, temveč zato, ker jo ima rad.

»Ko je naša mama pred dvema letoma umrla, nam je položila na srce, da moramo ostati prijatelji, se imeti radi. Že od mladih nog smo v družini zelo povezani med seboj. Bratje in sestre se, če ne prej, srečamo avgusta. Lani smo bili skupaj na Floridi in tam smo sklenili, da letos obiščemo domovino svojih staršev. Predvsem pa smo želeli, da se srečamo s sorodniki, ki živijo v Sloveniji. Iz Kanade nas je priletelo dvajset, sicer pa je kanadskih Bernikov 32.«

Slovenijo so si ogledali po dolgem in počez. Johnu je bilo zelo ljubo, ko so mu mladi povedali, da tako lepih krajev, kot so jih videli v domovini starih staršev, ni nikjer drugje na svetu.