Žiga Jan Krese je član vokalne zasedbe Perpetuum Jazzile, glavni pevec avtorske skupine Iskreni kreteni in samostojni pevec slovenske popularne glasbe. / Foto: Tina Dokl

Glasbeni obrazi Žige Jana Kreseta

Žiga Jan Krese iz Križ pri Tržiču se lahko pri štiriindvajsetih letih pohvali z zavidljivo glasbeno kariero. Hodi po treh glasbenih poteh, prepeva tri različne glasbene zvrsti in teži k enemu cilju: živeti za glasbo.

Žiga Jan Krese pravi, da se je rodil z glasbo: takoj ko je spregovoril, je pel; ali pa je celo morda prej pel kot govoril. Svoj glasbeni talent je sprva izkazoval v družinskem krogu. »Z bratom Jašo sva nastopala na praznovanjih, on je igral harmoniko, jaz pel, bila sva narodno-zabavni duet.« Kmalu se je vpisal v Glasbeno šolo Tržič, kjer se je sprva učil igranja blokflavte, kasneje trobente. »Igral sem po posluhu; kar sem slišal na radiu, sem po občutku zapisal v notno črtovje. Bil sem samouk, brez učitelja sem se izuril v igranju kitare, klavirja in bobnov.« Nadaljeval je šolanje na Srednji glasbeni šoli, jo je po letu dni zapustil, ker inštrumenti niso bili več njegovo osrednje glasbeno gonilo.

Kaj naj študira

Profesionalni začetek glasbenega udejstvovanja beleži konec gimnazijskega šolanja, ko je bil pred odločitvijo, kaj naj študira. »Najprej sem se vpisal na strojno fakulteto, jasno je nisem začutil. Po pevsko znanje sem odšel v Celovec, se po letu dni vrnil ter se vpisal na Akademijo za glasbo, smer glasbena pedagogika,« pripoveduje Žiga Jan in nadaljuje: »Od mladih pevcev občinstvo veliko pričakuje. Vedel sem, da znam peti in nastopati. A kako naj to dokažem poslušalcem? Udeležil sem se šova Slovenija ima talent, a sem bil zaradi neizkušenosti in treme neuspešen, kar je pri meni povzročilo krajše pevsko zatišje. Obupal nisem. Prijavil sem se na razpis skupine Big Foot Mama, ki je ob dvajsetletnici delovanja iskala pevca, da bi z njimi nastopil na velikem koncertu. Izbrali so me in danes lahko rečem, da je bil nastop z njimi odločilen; tisti, ki me je izstrelil v resno glasbeno sfero.« Žiga Jan Krese je pridobil ključno: pogum in trdno voljo, ki ga je pripeljala do uspeha. Prestal je pet napornih avdicij in postal član skupine Perpetuum Jazzile.

»Perpetuum Jazzile ima visoke standarde, veliko časa in vaje je treba, da z njimi čisto zares nastopiš na odru. Naučiti sem se moral celoten repertoar in koreografije, a ko postaneš del njih, si jim enakovreden, te cenijo in dajo možnost razvoja.« Žiga Jan skupaj s skupino Perpetuum Jazzile ravno jutri nastopa na velikem koncertu v Stožicah.

Iskreni kreteni

Najbolj znana slovenska vokalna zasedba pa ni njegov primarni cilj glasbenega udejstvovanja. »Že od nekdaj pišem pesmi, izrecno v slovenskem jeziku, ki pa žal niso bile uporabne, ker nisem imel lastnega benda. Leta 2016 se mi je vizija uresničila, še več, istočasno smo najavili ustanovitev skupine in izid prvega albuma, s katerim smo se ukvarjali že prej. Glasbo in besedila sem prispeval sam, le ena skladba je sad skupnega dela z bratom.«

Žiga Jan Krese skupaj z bratom Jašo in prijateljem Črtom Božnikom sestavlja skupino Iskreni kreteni. »Ob samem začetku smo si začrtali drugačno pot, želeli smo se predstaviti z lastno glasbo in že naš prvi koncert na Grajski plaži v Tržiču je bil uspeh.« Glasba Iskrenih kretenov je sozvočje komercialne glasbe, popa in roka. »Naše ime, ki prvič zabode, v drugo pa se ga že navadiš, nam dovoljuje več – tako v besedilih kot na odru si lahko privoščimo vse; hkrati pa nakazuje, kaj občinstvo lahko od nas pričakuje, tako zares nikoli niso razočarani nad tem, kar jim ponudimo.« Posneli so že šest videospotov, pri katerih je Žiga Jan v veliki meri sodeloval, bil režiser in snemalec obenem. »Načrtujemo še en videospot, pripravljamo pa tudi drugi album.«

Žiga Jan v solo različici

Tenorski vokal Žige Jana Kreseta pa se izkaže tudi v solo različici. Kot samostojni pevec ob spremljavi klavirja beleži številne nastope na prireditvah, v klubih in gostinskih lokalih. »To so priložnosti, ko lahko pojem slovensko popularno glasbo, ki mi je ljuba. Zelo mi ležijo pesmi Jana Plestenjaka. Štejem ga v sam vrh slovenskih glasbenih ustvarjalcev, ker so njegovi besedila, glasba in nastopi dodelani in na najvišjem nivoju. Brez zadržkov lahko rečem, da mi je vzor,« zaključi mladi glasbeni umetnik, o katerem bomo zagotovo še veliko slišali.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / sreda, 5. oktober 2022 / 16:38

Slovenske ceste med najvarnejšimi

Evropsko poročilo za zadnjih deset let razkriva, da Slovenija po številu umrlih otrok na cestah sodi med najvarnejše države na področju prometne varnosti otrok.

Objavljeno na isti dan


Tržič / ponedeljek, 1. julij 2019 / 17:06

Zaključili bodo tretjo sezono Družinskega branja

Tržič – Knjižnica dr. Toneta Pretnarja Tržič se pridružuje Družinskemu branju, projektu, ki ima svoje korenine v kranjski knjižnici. Kot je povedala Eva Maršič iz tržiške knjižnice, je projekt po t...

Zanimivosti / ponedeljek, 1. julij 2019 / 17:05

Hrast z zanimivo zgodbo

Na Koroški Beli so na poseben način obeležili dan državnosti. Sredi vasi so odprli instalacijo »jekleno drevo« in tablo z zgodovinskimi dejstvi o naselbinski dediščini vasi. Zgodovinska dejstva je sko...

GG Plus / ponedeljek, 1. julij 2019 / 17:03

Šestdeset let Kovinarske koče

Sredi meseca bo minilo natanko šestdeset let, kar so po treh mesecih prostovoljnega dela planincev v Krmi odprli planinsko kočo, ki so jo v čast gorenjskim kovinarjem poimenovali Kovinarska koča.

Gospodarstvo / ponedeljek, 1. julij 2019 / 17:02

Spremembe v vodstvu LTH Castings

Škofja Loka – V skupini LTH Castings, ki sodi med največje in najuspešnejše evropske livarne aluminija, zaradi povečanega obsega poslovanja in širitev lokacij spreminjajo sistem vodenja družbe. Del...

Škofja Loka / ponedeljek, 1. julij 2019 / 17:01

Stiske, ko ugasne življenje

Neprijetna izkušnja Škofjeločanke ob smrti njenega moža je odprla vprašanje organiziranosti pokopališke in pogrebne dejavnosti v občini. Občina je zdaj to uredila z odlokom in razpisala koncesijo.