Skupinska fotografija / Foto: Tina Dokl

103 leta Tince Ogris

»Celo noč nisem spala, ker nisem vedela, kako bo uspelo. Zdaj sem pa tako zadovoljna, mi je bilo tako všeč, bom pa ja še drugo leto dočakala,« je na slavju dejala Tinca Ogris, najstarejša tržiška občanka.

S »prisrčno in iskreno domače« lahko povzamemo petkovo praznovanje 103. rojstnega dne Tince Ogris. Veselo je bilo kar pred njeno domačo hišo v Podljubelju, slavljenka pa se je zahvalila prav vsem, ki so ji z najlepšimi željami segli do srca. Učenke in učenci iz Podružnične šole Podljubelj so ji prinesli sto tri polena, okrašena z rožicami, ki so jih izdelali v jutranjem varstvu skupaj z gospodinjo Majdo Meglič; polena, ki bodo pozimi prijetno ogrela hiško, sta podarila domačina Domen in Marko Mali. V kraju so povezani, za kar poskrbijo tudi pri Krajevni organizaciji Rdečega križa (KO RK) Podljubelj, katerega članica je Tinca Ogris. KO RK Podljubelj je pravzaprav tista, ki je organizirala petkov obisk pri slavljenki s torto in dišečim šopkom. Po cvetju je prav res zadišalo, šopke so najstarejši občanki podarili tudi župan občine Tržič Borut Sajovic, v imenu Krajevne skupnosti Podljubelj Dragan Njegovan in Fantje s treh bregov, ki so zapeli in zaigrali, pri tem pa so jim pomagali vsi navzoči – od učencev in učiteljic, do sosedov. »Jaz bi tudi malo poskočila,« je bila navdušena Tinca Ogris, Borutu Sajovicu pa je čestitala za nov županski mandat.

Zdaj ji je lepo, v mladih letih pa Tinci Ogris ni bilo postlano z rožicami. Rodila se je v Borovljah. Ob plebiscitu leta 1920 se je družina preselila najprej na Štajersko, kjer so se stiskali v majhni sobi, potem pa v Podljubelj, od koder je bila doma njena mama. Šolala bi se že rada, a v veliki družini ni bilo denarja za hrano, kaj šele za knjige. Kot petnajstletna dekla je opravljala sezonska dela, pri sedemnajstih pa odšla k sestri v Beograd, kjer je gospodinjila in pazila na otroka. Od tam se je leta 1938 preselila v Sarajevo, kjer je gospodinjila in bila varuška pri judovski družini. »V tistih letih mi je bilo najlepše,« se spominja. A prišla je vojna vihra in njene besede »hudo je bilo« so kar premile. Po vojni se je Tinca vrnila domov k bolni materi in ostala v Podljubelju. Petnajst let je v BPT Tržič delala težaška dela. Danes ji pomagata nečaka Oli, ki stanuje njej najbliž­je, in Emil.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / ponedeljek, 1. december 2008 / 07:00

Nove tribune in garderobe

Pred kratkim sta kranjski župan Damijan Perne in Stane Remic iz Cestnega podjetja Kranj podpisala skoraj 1,3 milijona evrov vredno pogodbo za gradnjo novega objekta v športnem centru, ki naj bi bil zg...

Objavljeno na isti dan


Splošno / sobota, 29. marec 2008 / 07:00

V Naklem pokopali pobite pod Storžičem

O prikritem grobišču ob poti med Lovrencem in Poljano, v katerem so novembra lani našli ostanke štirih žrtev, je prva pisala oktobra leta 2004 Marjeta Smolnikar v Gorenjskem glasu.

Radovljica / sobota, 29. marec 2008 / 07:00

Vodarina prinaša izgubo

Komunala Radovljica je lani poslovala z dobičkom, prvič po petnajstih letih so pozitivno poslovale tudi javne gospodarske službe, vodarina pa še vedno prinaša precejšnjo izgubo.

Radovljica / sobota, 29. marec 2008 / 07:00

Brezposelnost postopoma upada

Konec februarja je bilo v radovljiški občini registriranih 316 brezposelnih, več kot polovica brezposelnih je žensk.

Radovljica / sobota, 29. marec 2008 / 07:00

Lekarna postaja pretesna

Radovljica - Javni zavod Gorenjske lekarne ima v radovljiški občini lekarni v Radovljici in v Lescah ter lekarniško podružnico v Kropi. Lekarne so lani poslovale pozitivno, pri tem pa je r...

Splošno / sobota, 29. marec 2008 / 07:00

Otroštvo te zaznamuje za vse življenje

Otroška ljubezen do trga pred domačimi vrati je prerasla v ljubezen do mesta. Na sprehodu z dr. Cenetom Avguštinom skozi gabrov drevored do graščine.