Skupinska fotografija / Foto: Tina Dokl

103 leta Tince Ogris

»Celo noč nisem spala, ker nisem vedela, kako bo uspelo. Zdaj sem pa tako zadovoljna, mi je bilo tako všeč, bom pa ja še drugo leto dočakala,« je na slavju dejala Tinca Ogris, najstarejša tržiška občanka.

S »prisrčno in iskreno domače« lahko povzamemo petkovo praznovanje 103. rojstnega dne Tince Ogris. Veselo je bilo kar pred njeno domačo hišo v Podljubelju, slavljenka pa se je zahvalila prav vsem, ki so ji z najlepšimi željami segli do srca. Učenke in učenci iz Podružnične šole Podljubelj so ji prinesli sto tri polena, okrašena z rožicami, ki so jih izdelali v jutranjem varstvu skupaj z gospodinjo Majdo Meglič; polena, ki bodo pozimi prijetno ogrela hiško, sta podarila domačina Domen in Marko Mali. V kraju so povezani, za kar poskrbijo tudi pri Krajevni organizaciji Rdečega križa (KO RK) Podljubelj, katerega članica je Tinca Ogris. KO RK Podljubelj je pravzaprav tista, ki je organizirala petkov obisk pri slavljenki s torto in dišečim šopkom. Po cvetju je prav res zadišalo, šopke so najstarejši občanki podarili tudi župan občine Tržič Borut Sajovic, v imenu Krajevne skupnosti Podljubelj Dragan Njegovan in Fantje s treh bregov, ki so zapeli in zaigrali, pri tem pa so jim pomagali vsi navzoči – od učencev in učiteljic, do sosedov. »Jaz bi tudi malo poskočila,« je bila navdušena Tinca Ogris, Borutu Sajovicu pa je čestitala za nov županski mandat.

Zdaj ji je lepo, v mladih letih pa Tinci Ogris ni bilo postlano z rožicami. Rodila se je v Borovljah. Ob plebiscitu leta 1920 se je družina preselila najprej na Štajersko, kjer so se stiskali v majhni sobi, potem pa v Podljubelj, od koder je bila doma njena mama. Šolala bi se že rada, a v veliki družini ni bilo denarja za hrano, kaj šele za knjige. Kot petnajstletna dekla je opravljala sezonska dela, pri sedemnajstih pa odšla k sestri v Beograd, kjer je gospodinjila in pazila na otroka. Od tam se je leta 1938 preselila v Sarajevo, kjer je gospodinjila in bila varuška pri judovski družini. »V tistih letih mi je bilo najlepše,« se spominja. A prišla je vojna vihra in njene besede »hudo je bilo« so kar premile. Po vojni se je Tinca vrnila domov k bolni materi in ostala v Podljubelju. Petnajst let je v BPT Tržič delala težaška dela. Danes ji pomagata nečaka Oli, ki stanuje njej najbliž­je, in Emil.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Pisma bralcev / ponedeljek, 2. november 2009 / 07:00

Življenjski tek čez drn in strn

Odgovor na članek, ki je bil v Gorenjskem glasu objavljen v torek, 20. oktobra, v rubriki Rekreacija. Avtor v tem članku poroča z zadnjega področnega prvenstva v krosu osnovnih in srednjih šol, k...

Objavljeno na isti dan


Kultura / / 12:04

Ljubiteljski Severjevi nagradi na Gorenjsko

V nedeljo so na Loškem odru podelili Severjeve nagrade za igralske dosežke. Prejeli so jih poklicna igralca Nina Valič in Vojko Belšak, ljubiteljska igralca Damijan Perne in Maša Kavčič ter študenta M...

Gospodarstvo / / 11:59

Vse manj naravnih drevesc

Čeprav v Zavodu za gozdove Slovenije spodbujajo nakup naravnih, v Sloveniji vzgojenih drevesc za okraševanje, uporaba tovrstnih drevesc še vedno upada. V zadnjih letih izdajo lastnikom gozdov in nasad...

Šport / / 11:56

Veslači pozimi ne počivajo

»Trenutno imamo precej težkih treningov, ki so včasih pravo mučenje. Zato je za nas zima marsikdaj težja od poletja,« priznava mladi up slovenskega veslanja Miha Aljančič, ki je skupaj z Nikom Krebsom...

Gospodarstvo / / 11:52

Priložnost za inovativnost

V žirovski družbi Poclain Hydraulics so v začetku decembra prvič pripravili dan inovativnosti, ki se ga je udeležilo trideset zaposlenih, ki v podjetju delujejo na različnih delovnih področjih.

Kamnik / / 11:52

Balantičev kip tudi v knjižnici

V Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik so se z Balantičevim večerom spomnili 75. obletnice pesnikove smrti in ob tem prejeli pesnikov doprsni kip, ki ga je knjižnici podaril prof. France Pibernik.