Skupinska fotografija / Foto: Tina Dokl

103 leta Tince Ogris

»Celo noč nisem spala, ker nisem vedela, kako bo uspelo. Zdaj sem pa tako zadovoljna, mi je bilo tako všeč, bom pa ja še drugo leto dočakala,« je na slavju dejala Tinca Ogris, najstarejša tržiška občanka.

S »prisrčno in iskreno domače« lahko povzamemo petkovo praznovanje 103. rojstnega dne Tince Ogris. Veselo je bilo kar pred njeno domačo hišo v Podljubelju, slavljenka pa se je zahvalila prav vsem, ki so ji z najlepšimi željami segli do srca. Učenke in učenci iz Podružnične šole Podljubelj so ji prinesli sto tri polena, okrašena z rožicami, ki so jih izdelali v jutranjem varstvu skupaj z gospodinjo Majdo Meglič; polena, ki bodo pozimi prijetno ogrela hiško, sta podarila domačina Domen in Marko Mali. V kraju so povezani, za kar poskrbijo tudi pri Krajevni organizaciji Rdečega križa (KO RK) Podljubelj, katerega članica je Tinca Ogris. KO RK Podljubelj je pravzaprav tista, ki je organizirala petkov obisk pri slavljenki s torto in dišečim šopkom. Po cvetju je prav res zadišalo, šopke so najstarejši občanki podarili tudi župan občine Tržič Borut Sajovic, v imenu Krajevne skupnosti Podljubelj Dragan Njegovan in Fantje s treh bregov, ki so zapeli in zaigrali, pri tem pa so jim pomagali vsi navzoči – od učencev in učiteljic, do sosedov. »Jaz bi tudi malo poskočila,« je bila navdušena Tinca Ogris, Borutu Sajovicu pa je čestitala za nov županski mandat.

Zdaj ji je lepo, v mladih letih pa Tinci Ogris ni bilo postlano z rožicami. Rodila se je v Borovljah. Ob plebiscitu leta 1920 se je družina preselila najprej na Štajersko, kjer so se stiskali v majhni sobi, potem pa v Podljubelj, od koder je bila doma njena mama. Šolala bi se že rada, a v veliki družini ni bilo denarja za hrano, kaj šele za knjige. Kot petnajstletna dekla je opravljala sezonska dela, pri sedemnajstih pa odšla k sestri v Beograd, kjer je gospodinjila in pazila na otroka. Od tam se je leta 1938 preselila v Sarajevo, kjer je gospodinjila in bila varuška pri judovski družini. »V tistih letih mi je bilo najlepše,« se spominja. A prišla je vojna vihra in njene besede »hudo je bilo« so kar premile. Po vojni se je Tinca vrnila domov k bolni materi in ostala v Podljubelju. Petnajst let je v BPT Tržič delala težaška dela. Danes ji pomagata nečaka Oli, ki stanuje njej najbliž­je, in Emil.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / torek, 18. junij 2013 / 19:46

Na nekaj križiščih ne bodo delovali semaforji

Kranj - Po obvestilu Elektro Gorenjske na nekaterih križiščih v Kranju jutri, 19. junija 2013, zaradi vzdrževalnih del na elektroenergetskem omrežju ne bodo delovali semaforji. Izklop bo med 5.00 i...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / ponedeljek, 24. september 2012 / 07:00

Torta in žogica za golf

Dobrodelni turnir prijateljstva za pokal Save in petinsedemdeseti rojstni dan kraljevega igrišča.

Zanimivosti / ponedeljek, 24. september 2012 / 07:00

Anketa: Ob nalivih še vedno slabo spijo

Kroparjem, ki so doživeli vodno ujmo leta 2007, bo deroča voda, ki je rušila vse pred seboj, za vedno ostala v spominu. Domačine smo povprašali, ali se po končani obnovi počutijo varneje kot prej.

Humor / ponedeljek, 24. september 2012 / 07:00

Ta je dobra

Kitajska roba Mujo se sprehaja po sarajevski čaršiji in opazi človeka, ki prodaja očala. Ta mu reče: »Bi mogoče imeli res specialna očala?« Mujo: »Naj...

Kultura / ponedeljek, 24. september 2012 / 07:00

Dežela porisanega papirja

Nekaj na papir. Naj danes bralca, jutri pa obiskovalca in gledalca ne zavede ta nekoliko plah naslov razstave akademskih slikarjev Zvonka Čoha in Milana Eriča v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kran...

Šenčur / ponedeljek, 24. september 2012 / 07:00

Sprehod ob Kokri tudi poučen

Pet informativnih tabel in geološka piramida na približno 1200 metrov dolgem odseku sprehajalne poti ob Kokri med Visokim in Hotemažami sprehajalca seznanjajo s posebnostmi živahne reke.