Joštove nočne tekaške srede

Vsako sredo ob šestih zvečer se na spodnjem parkirišču pod Joštom zberejo tekači na zimskih tekaških srečanjih. Prvič so se zbrali 17. novembra, zadnjič se bodo jutri. Idejni oče srečanj, ki letošnjo zimo potekajo prvič, je Janez Udovič, vsem dobro znani rekreativec s Prebačevega. Namen je bil zgolj druženje, spodbuda za trening med tednom, ki pa je, nič kaj presenetljivo, preraslo v borbo za čim boljše čase in uvrstitve.

Tudi preteklo sredo je bilo tako. Predzadnje srečanje je minilo brez idejnega očeta, ki je ravno tisti večer odšel v Maroko, kjer združuje šport in turizem. Prišli pa so večinoma vsi tisti, ki se družijo vsako sredo. To niso le Kranjčani, Gorenjci, pod sv. Jošta se pripeljejo celo iz Ljubljane, Vrhnike in od drugod. S čelnimi svetilkami so se podali na vrh, tokrat po cesti. Zimska tekaška srečanja namreč izmenjaje enkrat potekajo po cesti, drugič po Sodarjevi pešpoti. Jutri bo dvanajsti tek, v seštevek bo štelo najboljših pet iz vsake trase. Najboljši bodo torej znani jutri, trenutno vodilni pa je Janezov sin Aleš Udovič. »Srečanj se v prvi vrsti udeležujem zaradi druženja, pa tudi zaradi ohranjanja kondicije za poletni čas. Pridem ob vsakem vremenu. Imeli smo dež, sneg, blato, meglo … Vsaka sreda je posebno doživetje,« je pojasnjeval Aleš, eden izmed nekaj deset tekačev, ki jih je na vrhu pričakal Vilko Božič in vpisal rezultat in uvrstitev. Sledilo je skupinsko slikanje, potem pa del tekačev v dom na čajček, drugi pa hitro v dolino. Časi so bili med boljšimi letos, niso pa najpomembnejši. Bistvo je, da udeleženci »spucajo svoj avspuh«, tistega v nogah in tistega v glavi. In jutri ga bodo zadnjič, vsaj v sklopu teh srečanj. Smo pa v sredo vprašali Iztoka Bolteza, kako kaže z Joštekom, zanimivim tekmovanjem v sprintu v zadnji vzpon do Doma na Joštu. Kot je dejal, čakajo na sneg.