Urednik Rudi Rejc z novimi Železnimi nitmi. Naslovnico petnajstega zbornika krasi dražgoški kruhek. / Foto: Ana Šubic

Železne niti neprecenljiv zaklad

V Železnikih bodo jutri predstavili že petnajsto številko zbornika za Selško dolino.

Železniki – Muzejsko društvo (MD) Železniki je izdalo že petnajste Železne niti. Novi zbornik Selške doline na dobrih štiristo straneh prinaša zanimive vsebine, ki jih je pripravilo 34 avtorjev. »S svojimi prispevki so pripravili pisano vsebino zgodovine, arheologije, narave, družbe, klekljanja, rokodelske in stavbne dediščine, pogovorov s prebivalci naših krajev, kulture, občinskih nagrajencev, prireditev in praznovanj,« je poudaril glavni urednik zbornika in predsednik MD Železniki Rudi Rejc. Zbornik bodo predstavili jutri ob 19. uri v Kulturnem domu Železniki na strokovnem predavanju s kulturnim programom. Katarina Primožič in Mojca Ferle bosta spregovorili o klekljani dediščini, Tone Habjan in Nejc Jemc pa bosta poskrbela za glasbeni del.

V novem zborniku po besedah Rejca posebej odstopa zgodba treh zanesenjakov muzejskega društva: Andreja Bogataja, Bojana Rihtaršiča in Janeza Rihtaršiča, ki se vse bolj uspešno lotevajo taljenja železa, kakor so to pred 2500 leti počeli na Štalci nad Železniki. Za uvod v praznovanje 50-letnice Muzeja Železniki in 40-letnice samostojnega muzejskega društva so pripravili poglavje Muzejsko leto 2019, v katerem so se posvetili Blažu Gortnarju in Valentinu Pintarju, ki skupaj z Nikom Žumrom, o katerem so pisali že v preteklih zbornikih, veljata za začetnika čuvanja tehniške dediščine in muzejskega društvenega delovanja ter očeta muzeja v Železnikih. V rubriki Imeli smo ljudi je izpostavljen dr. Rudolf Andrejka plemeniti Livnogradski, posebno poglavje so namenili čipkarstvu in 110-letnici Čipkarske šole Železniki. Dotaknili so se dražgoškega in loškega kruhka, ki sta od letos v registru nesnovne kulturne dediščine. Zbornik prinaša tudi prispevke o Grogurjevi žagi pri Podroštu, prvih obhajilih pred in med drugo svetovno vojno, 120-letnici gasilstva v Železnikih, dvajsetih letih športnika leta, občinskih nagrajencih, pogovora z uspešnim industrijskim oblikovalcem Marjanom Žitnikom ter glasbenikom in operim pevcem Tonetom Habjanom ...

»Dediščina je odraz naših vrednot, verskih in drugih prepričanj, znanj in tradicij, močno prispeva k formiranju lokalne in individualne identitete ter je hkrati vedno bila in bo močan vzvod gospodarske rasti. Železne niti pišejo o dediščini in so hkrati dediščina. Pogosto jih vzemimo v roke, so neprecenljiv zaklad hotenj in dejanj naših prednikov, zaklad mnogoternih naših bogastev preteklosti in sedanjosti,« je v uvodu zbornika zapisal generalni direktor Zavoda za varstvo kulturne dediščine Jernej Hudolin, sicer domačin iz Železnikov.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / ponedeljek, 24. september 2007 / 07:00

Jubilej doma na Pristavi

Širše območje Javorniškega Rovta je znano po nahajališčih evropsko znanih fosilov, po tretji najstarejši hidroelektrarni v Sloveniji ...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:13

Izkoriščamo priložnosti in delamo drugače

»Vsako povišanje cen zelo vpliva na končno ceno. Žal je v Sloveniji veliko takšnih in drugačnih obremenitev, edino, kar nam ostane, je prilagoditev. Dokler lahko dodajamo vrednost na zaposlenega in zr...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:13

Stara mežnarija spet diha

Besničani so s spominsko mašo v cerkvi sv. Tilna v Zgornji Besnici počastili stoto obletnico rojstva kulturnih zanesenjakov Janeza in Ivane Kozjek, kulturi in druženju pa bodo namenili tudi prenovljen...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:12

Bili smo nič, bodimo vse

Je besedilo iz pesmi Internacionala. Pesem, ki je vzpodbujala in povezovala delavstvo v času, ko je nastala. Pa tudi kasneje, zlasti delavstvo evropskih narodov. Razumljivo je, da je pesem izraz ta...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:11

Petdeset let nazaj (2)

»Učiteljica Marija si je kljub temu vzela čas zame, po pouku sva kar nekaj ur neuspešno vadili, vendar ni in ni šlo. V sedmem razredu smo se neprostovoljno srečali s podaljšanim bivanjem v...

GG Plus / ponedeljek, 14. oktober 2013 / 14:10

Raubarski cesar

»V Poljanah so se mu (Igorju Torkarju) zelo priljubila domača imena, narečje, ljudje. Ob prebiranju Tavčarja je naletel na zgodbe, ki so bile iz mesa in krvi še vedno žive. Prizorišča in d...