Spolno življenje v Sloveniji

Spolno življenje v Sloveniji je prva knjiga, ki prikazuje in analizira verodostojne podatke o spolnem vedenju v naši državi. V knjigi so podatki o spolnem življenju v Sloveniji predstavljeni predvsem s sociološkega vidika, a to ne pomeni, da ni zanimiva za vse vrste bralcev.

Ivan Bernik je sprva želel postati novinar, a se je sredi študija premislil in postal sociolog. Kot mlad je opravljal prakso na Gorenjskem glasu. Prihaja iz Bukovščice in je redni profesor na Fakulteti za družbene vede, kjer se kot sociolog ukvarja predvsem s politično kulturo v Sloveniji, postsocialistično transformacijo, družbenimi spremembami in sociologijo spolnosti. Leta 2011 je skupaj z epidemiologinjo Ireno Klavs izdal knjigo Spolno življenje v Sloveniji. Raziskavo o spolnosti je v celoti razvila Irena Klavs po britanskem vzoru, njene podatke pa je kasneje ubesedil Ivan Bernik. Klavsova zdaj ponovno dela študijo o spolni kulturi v Sloveniji in raziskave bo verjetno ponovno objavila.

Irena Klavs je izbrala naključni, aplikativni vzorec ljudi, starih od 18 do 49 let – tako je dobila rezultate večine Slovencev. Knjiga obravnava vsa ključna področja spolnega vedenja ter stališča, povezana s spolnostjo. Raziskovala je demografske podatke, spolno vedenje, kaj ljudje čutijo, kako doživljajo in kaj počnejo pri spolnosti, kakšna imajo stališča, kaj mislijo o spolnosti.

Raziskava je pokazala, da je spolnost kot trg povpraševanja in ponudbe. Izbira je velika, a izberemo malo. Pobudo za spolni odnos imata danes oba spola. Ženska ima moč veta, kar pomeni, da ima pravico zavrniti spolni odnos. Ključno je, da si oba spola želita spolnosti v trdnih in stabilnih zvezah. Čustva imajo še vedno pri tem glavno vlogo, želimo se zaljubiti in biti ljubljeni. Spolnost se dogaja v monogamnih zvezah. Zelo pogosta je serijska monogamija, kar pomeni hitra menjava stabilnih partnerjev. Zveze so postale krajše in neformalne, a še vedno si želimo kvalitetnih zvez. Poroka ni več trend, ki mu vsi sledimo. A mnogi se še vedno želijo poročiti zaradi varnosti in stabilnosti. Danes si v spolnosti želimo mnogo več eksperimentirati kot nekoč. Predvsem moški so poudarili željo po analnem spolnem odnosu z žensko. Ženske pa se pritožujejo, da se v zvezi pogosto dolgočasijo. Zvestoba je še vedno močno cenjena in visoko kotirana vrednota. Ljudje danes smo bolj zvesti. A dejstvo je, da so moški bolj nagnjeni k varanju. Moški težko rečejo ne spolnemu odnosu, čeprav gre morda lahko tudi za tvegano in nevarno spolnost, kot so na primer javne hiše. Ženske so mnogo bolj selektivne pri izbiri spolnih partnerjev.

Moški naj bi vedno dejali, da imajo več spolnih partnerjev, kot so jih v resnici imeli. Tu naj bi šlo za pristransko poročanje, saj je na delu moški šovinizem in postavljanje pred drugimi, biti zapeljivec naj bi bilo ugledno. Ženske pa resnično število partnerjev zmanjšujejo. Zanimivo je, da ima današnja mlada generacija do 24. leta toliko partnerjev kot starejša generacija v celem življenju – ali celo več. Tri do pet partnerjev je povprečna številka starejše generacije danes. Povprečna starost mladih, ko izgubijo nedolžnost, je v Sloveniji 17 let. Tisti, ki so spolno aktivni že zelo zgodaj, imajo kasneje več partnerjev in so v spolnosti bolj odklonski.

Pri izbiri spolnega parterja so zelo pomembni religija, izobrazba, družbeni položaj in predvsem osebnostne in fizične lastnosti. Družbena omrežja imajo danes veliko vlogo pri izbiri parterja, ker na tem mestu vzpostavljamo stike, ključno pa je, da smo na trgu aktivni.

Ivan Bernik pravi, da je knjiga Spolno življenje v Sloveniji pomembna, ker o spolnosti vemo malo. Govoriti o spolnosti je še vedno tabu tema. Prek knjige izvemo, kaj ljudje dejansko počnemo, lahko se izpostavimo kot drugačni ali pa se identificiramo z drugimi. Spolna kultura se spreminja in knjiga nam spremembe razjasni.

Ivan Bernik že pet let skupaj z mladimi raziskovalci preučuje tudi spolno vedenje študentov, študija bo izšla jeseni v knjižni obliki.