Velike izgube pri čebelah

Po oceni Čebelarske zveze Slovenije je prek zime propadla skoraj tretjina čebeljih družin oz. okrog petdeset tisoč panjev. Neposredne škode je za pet milijonov evrov.

Kranj - Sektor za identifikacijo in registracijo domačih živali pri ministrstvu za kmetijstvo in okolje vsako leto ob koncu maja poda uradno oceno prezimitve čebeljih družin, pri tem pa ugotavlja stanje na dan 15. aprila. V Čebelarski zvezi Slovenije so na podlagi ankete, v kateri je sodelovalo 290 čebelarjev iz vse Slovenije, in podatkov iz posameznih regij že oblikovali prvo oceno prezimitve. Kot je povedal Vlado Auguštin, svetovalec javne svetovalne službe v čebelarstvu za tehnologijo čebelarjenja, na podlagi prejetih podatkov ocenjujejo, da je letos pozimi propadla skoraj tretjina čebeljih družin oz. okoli petdeset tisoč panjev. Tako je anketa pokazala, da je 73 odstotkov vprašanih zadovoljnih in 14 odstotkov razočaranih nad prezimitvijo čebel in da so v povprečju izgubili nekaj manj kot četrtino čebeljih družin. Iz podatkov, ki so jih čebelarski zvezi poslali iz posameznih regij, je razvidno, da so čebelarji v povprečju izgubili od 25 do 35 odstotkov družin, izjema je bila le koroška regija, kjer so beležili samo sedemodstoten izpad. Po podatki Nacionalnega veterinarskega inštituta je prek zime propadlo enajst odstotkov družin.

Po oceni čebelarske zveze je neposredne škode pet milijonov evrov, še veliko večja je posredna. Pridelka medu bo dobrih šeststo ton manj kot običajno, kar v denarju pomeni okoli štiri milijone evrov manj prihodka. Posledice bodo vidne tudi pri opraševanju sadnega drevja in drugih kmetijskih rastlin, po strokovnih ocenah pa je vrednost opraševanja od 15-krat do 30-krat večja od vrednosti vseh čebeljih pridelkov. Ob črnem začetku čebelarskega leta so tudi napovedi za naprej precej slabe, saj je pozebla več kot polovica akacije; akacijev med pa običajno predstavlja trideset odstotkov celotne letine.

In kaj naj bi bil razlog za slabo prezimitev čebel? Kot poudarja Vlado Auguštin, so na to poleg slabše učinkovitega sonaravnega zdravila za zatiranje varoje vplivali še daljše obdobje z visokimi temperaturami (od sredine lanskega avgusta do konca sezone), ko ni bilo možnosti za pašo in so čebele ostale brez medičine in cvetnega prahu, pa tudi zima z ekstremno nizkimi temperaturami in burjo v februarju.