Marija Moschitz, prejemnica priznanja Planike

Prešeren navdihuje kanalske Slovence

Sinoči so v Mohorjevi hiši v Celovcu predstavili zbornik »Valentin Inzko – glasnik sožitja«. Valentin Inzko (1923–2002), oče sedanjega diplomata Valentina Zdravka Inzka, je bil profesor slovenščine in zgodovine, član sinode celovške škofije in v letih 1960–1968 predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev. Bil je velik zagovornik slovenščine in obenem sožitja obeh narodov na Koroškem.

Večer slovenske kulture je že nekaj let osrednja prireditev Slovencev v Kanalski dolini v Italiji v počastitev 8. februarja, slovenskega kulturnega praznika. Letošnja je bila konec februarja v kulturnem centru na Trbižu, njene pokroviteljice pa so bile občine Trbiž/Tarvisio in Naborjet/Mallborghetto – Valbruna iz Kanalske doline in gorenjske Kranjska Gora, Jesenice, Žirovnica in Bled. Organizator kulturnega večera Slovensko kulturno središče Planika je predstavil pestro slovensko kulturno dejavnost v dolini. V kulturnem programu so sodelovali mladi, ki se udeležujejo šole slovenskega jezika v okviru Planike, ki jo vodi Katarina Kejžar iz Kranjske Gore, in gojenci glasbene šole Tomaž Holmar iz Kanalske doline, kot gostje z Gorenjske pa so sodelovali Mešana pevska skupina Dr. France Prešeren Žirovnica/Breznica pod vodstvom Irene Kosmač in člani brezniške dramske skupine Irena Leskovšek, Tanja Pogačnik in Matjaž Koman. Med občinstvom so bili tudi predstavniki občin pokroviteljic prireditve. Slavnostna govornica je bila predsednica Slovenskega kulturnega središča Planika dr. Nataš Gliha Komac. O vlogi Planike je dejala, da gre pri njenem delovanju za ohranjanje in razvijanje znanja slovenščine ter osveščanje okolja o prisotnosti slovenskega jezika in kulture, ki za­znamujeta življenje v Kanalski dolini v sožitju z drugimi dolinskimi jeziki in kulturami. Za Slovence v dolini pa sta moč in zven Prešernove besede zgled za prihodnjo ustvarjalno in samozavestno rabo jezika, za bitje in žitje slovenske besede v jezikovno mešani stvarnosti Kanalske doline. Večer slovenske kulture so sklenili s podelitvijo Planikinega priznanja Mariji Moschitz iz Žabnic za dolgoletno delo pri ohranjanju jezikovne in kulturne dediščine Kanalske doline. Marija je profesorica matematike in biologije na srednji šoli na Trbižu. Povedala, da je v Kanalski dolini delo za ohranitev slovenščine zahtevno, saj je veliko mešanih družin, v katerih govorijo slovensko le občasno, prav tako pa slovenščina še ni del pouka v javnih šolah.

V nedeljo, 15. marca, pa je bil v kulturnem centru na Trbižu koncert v okviru tradicionalne prireditve Primorska in Koroška pojeta.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / petek, 20. november 2009 / 07:00

Mladi - bogastvo, ki hitro kopni

Urad za mladino je na Brdu pripravil dvodnevni posvet z naslovom Življenjski pogoji mladih v Sloveniji.

Objavljeno na isti dan


Kranj / / 13:21

Odškodnina je, most drugo leto

Ko bo občina imela projektno dokumentacijo in izbranega izvajalca, se bodo začela dela pri prenovi udrtega mostu na Hujah.

Šport / / 13:19

Vse bo naredil, da bo tekmecem še težje

Jakov Fak bo tudi v novi sezoni, ki se bo začela čez mesec dni, prvo ime slovenske biatlonske reprezentance. Želi si vrhunskih nastopov, za kar trdo trenira.

Kronika / / 13:19

Redko brez poškodb pešcev

Letos se je na Gorenjskem zgodilo že okoli štirideset prometnih nesreč z udeležbo pešcev, le redke pa so se končale samo z zvito pločevino.

Gospodarstvo / / 13:19

Okoli blagajn obstaja še vrsto neznank

Bližje, ko je obvezno potrjevanje gotovinskih računov, več zanimanja zavezanci kažejo za nov sistem davčnih blagajn. A kot pravijo naši sogovorniki, z nakupom ustreznih programov še ne hitijo, morda t...

Razvedrilo / / 13:16

Orodjarji smo umetniki

Leta 1965 so zaključili Industrijsko kovinarsko šolo Iskra Kranj in po petdesetih letih so obudili spomine.