Marija Moschitz, prejemnica priznanja Planike

Prešeren navdihuje kanalske Slovence

Sinoči so v Mohorjevi hiši v Celovcu predstavili zbornik »Valentin Inzko – glasnik sožitja«. Valentin Inzko (1923–2002), oče sedanjega diplomata Valentina Zdravka Inzka, je bil profesor slovenščine in zgodovine, član sinode celovške škofije in v letih 1960–1968 predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev. Bil je velik zagovornik slovenščine in obenem sožitja obeh narodov na Koroškem.

Večer slovenske kulture je že nekaj let osrednja prireditev Slovencev v Kanalski dolini v Italiji v počastitev 8. februarja, slovenskega kulturnega praznika. Letošnja je bila konec februarja v kulturnem centru na Trbižu, njene pokroviteljice pa so bile občine Trbiž/Tarvisio in Naborjet/Mallborghetto – Valbruna iz Kanalske doline in gorenjske Kranjska Gora, Jesenice, Žirovnica in Bled. Organizator kulturnega večera Slovensko kulturno središče Planika je predstavil pestro slovensko kulturno dejavnost v dolini. V kulturnem programu so sodelovali mladi, ki se udeležujejo šole slovenskega jezika v okviru Planike, ki jo vodi Katarina Kejžar iz Kranjske Gore, in gojenci glasbene šole Tomaž Holmar iz Kanalske doline, kot gostje z Gorenjske pa so sodelovali Mešana pevska skupina Dr. France Prešeren Žirovnica/Breznica pod vodstvom Irene Kosmač in člani brezniške dramske skupine Irena Leskovšek, Tanja Pogačnik in Matjaž Koman. Med občinstvom so bili tudi predstavniki občin pokroviteljic prireditve. Slavnostna govornica je bila predsednica Slovenskega kulturnega središča Planika dr. Nataš Gliha Komac. O vlogi Planike je dejala, da gre pri njenem delovanju za ohranjanje in razvijanje znanja slovenščine ter osveščanje okolja o prisotnosti slovenskega jezika in kulture, ki za­znamujeta življenje v Kanalski dolini v sožitju z drugimi dolinskimi jeziki in kulturami. Za Slovence v dolini pa sta moč in zven Prešernove besede zgled za prihodnjo ustvarjalno in samozavestno rabo jezika, za bitje in žitje slovenske besede v jezikovno mešani stvarnosti Kanalske doline. Večer slovenske kulture so sklenili s podelitvijo Planikinega priznanja Mariji Moschitz iz Žabnic za dolgoletno delo pri ohranjanju jezikovne in kulturne dediščine Kanalske doline. Marija je profesorica matematike in biologije na srednji šoli na Trbižu. Povedala, da je v Kanalski dolini delo za ohranitev slovenščine zahtevno, saj je veliko mešanih družin, v katerih govorijo slovensko le občasno, prav tako pa slovenščina še ni del pouka v javnih šolah.

V nedeljo, 15. marca, pa je bil v kulturnem centru na Trbižu koncert v okviru tradicionalne prireditve Primorska in Koroška pojeta.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Jesenice / sreda, 17. junij 2015 / 12:06

Mavrica kultur in generacij

Na Jesenicah je v petek in soboto potekala že deveta Kulturna mavrica Jesenic, na kateri so svojo kulturo predstavila društva Bošnjakov, Srbov, Makedoncev in Slovencev ter gostujoči društvi iz Hrvaške...

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / torek, 16. oktober 2007 / 07:00

V slovo: Jože Bogataj

V soboto, 15. septembra, smo se na pokopališču v Predosljah poslovili od Jožeta Bogataja iz Britofa, dolgoletnega člana Društva upokojencev Predoslje. Rodil se je 4. aprila 1940 v št...

Prosti čas / torek, 16. oktober 2007 / 07:00

Dva odhoda v enem tednu

Minuli teden sta Kmetijo zapustila dva člana družine. Najprej Dejan, ker je zbolel, v soboto pa Magda, ki je izgubila dvoboj na moč.

Kranj / torek, 16. oktober 2007 / 07:00

Otroci so se spopadli z ognjem

V vrtcu Ostržek na Golniku so v soboto pripravili prav poseben dan, posvečen gasilcem in požarni varnosti.

Mularija / torek, 16. oktober 2007 / 07:00

Kostanjev piknik v Čebelici

V enoti Kranjskega vrtca Čebelica so imeli minulo sredo tradicionalni Kostanjev piknik.

Mularija / torek, 16. oktober 2007 / 07:00

Če bi hiša rasla, rasla ...

Če bi hiša rasla, bi rasla in rasla in bi morali ljudje kar naprej delati okna in vrata in bi imeli vedno manj denarja in ne bi mogli več plačevati delavcev. In res …...