Marija Moschitz, prejemnica priznanja Planike

Prešeren navdihuje kanalske Slovence

Sinoči so v Mohorjevi hiši v Celovcu predstavili zbornik »Valentin Inzko – glasnik sožitja«. Valentin Inzko (1923–2002), oče sedanjega diplomata Valentina Zdravka Inzka, je bil profesor slovenščine in zgodovine, član sinode celovške škofije in v letih 1960–1968 predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev. Bil je velik zagovornik slovenščine in obenem sožitja obeh narodov na Koroškem.

Večer slovenske kulture je že nekaj let osrednja prireditev Slovencev v Kanalski dolini v Italiji v počastitev 8. februarja, slovenskega kulturnega praznika. Letošnja je bila konec februarja v kulturnem centru na Trbižu, njene pokroviteljice pa so bile občine Trbiž/Tarvisio in Naborjet/Mallborghetto – Valbruna iz Kanalske doline in gorenjske Kranjska Gora, Jesenice, Žirovnica in Bled. Organizator kulturnega večera Slovensko kulturno središče Planika je predstavil pestro slovensko kulturno dejavnost v dolini. V kulturnem programu so sodelovali mladi, ki se udeležujejo šole slovenskega jezika v okviru Planike, ki jo vodi Katarina Kejžar iz Kranjske Gore, in gojenci glasbene šole Tomaž Holmar iz Kanalske doline, kot gostje z Gorenjske pa so sodelovali Mešana pevska skupina Dr. France Prešeren Žirovnica/Breznica pod vodstvom Irene Kosmač in člani brezniške dramske skupine Irena Leskovšek, Tanja Pogačnik in Matjaž Koman. Med občinstvom so bili tudi predstavniki občin pokroviteljic prireditve. Slavnostna govornica je bila predsednica Slovenskega kulturnega središča Planika dr. Nataš Gliha Komac. O vlogi Planike je dejala, da gre pri njenem delovanju za ohranjanje in razvijanje znanja slovenščine ter osveščanje okolja o prisotnosti slovenskega jezika in kulture, ki za­znamujeta življenje v Kanalski dolini v sožitju z drugimi dolinskimi jeziki in kulturami. Za Slovence v dolini pa sta moč in zven Prešernove besede zgled za prihodnjo ustvarjalno in samozavestno rabo jezika, za bitje in žitje slovenske besede v jezikovno mešani stvarnosti Kanalske doline. Večer slovenske kulture so sklenili s podelitvijo Planikinega priznanja Mariji Moschitz iz Žabnic za dolgoletno delo pri ohranjanju jezikovne in kulturne dediščine Kanalske doline. Marija je profesorica matematike in biologije na srednji šoli na Trbižu. Povedala, da je v Kanalski dolini delo za ohranitev slovenščine zahtevno, saj je veliko mešanih družin, v katerih govorijo slovensko le občasno, prav tako pa slovenščina še ni del pouka v javnih šolah.

V nedeljo, 15. marca, pa je bil v kulturnem centru na Trbižu koncert v okviru tradicionalne prireditve Primorska in Koroška pojeta.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Avtomobilizem / torek, 1. november 2016 / 18:12

Mednarodni kombi leta

Najboljše mobilno delovno mesto je Volkswagnov model Craft. Lansko leto je ta laskavi naslov osvojil model Transporter T6.

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Varno in zdravo na soncu

Zmerno sončenje ugodno vpliva na zdravje ljudi, nevarno pa je prekomerno izpostavljanje sončnim žarkom. Poleg senčne lege, ustrezne obleke, pokrival in očal so varovalni pripravki za sončenje najpomem...

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Hrustljavo, zdravo, tudi pikantno

Solate pri žaru ne smejo manjkati

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Francoza spet v napadu

Citroën Berlingo in Peugeot Partner bosta spet agresivno nastopila v razredu križancev med osebnimi avtomobili in lahkimi dostavniki.

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Premišljeno z zdravili

Zdravila sodijo med nevarne odpadke, zato jih po uporabi ali preteku roka uporabnosti nikar ne mečite v smeti ali v straniščno školjko. Komunalna podjetja imajo zbiralne akcije nevarnih odpadkov, na v...

Gorenjska / petek, 20. junij 2008 / 07:00

Hudičev sadež na prestolu svetovne prehrane

Kdaj smo se na Slovenskem prvič srečali s krompirjem, ni povsem jasno, domneva pa se, da v tridesetih letih 18. stoletja. Dobra tri desetletja kasneje, natančneje 16. maja 1767, je Marija Terezija pod...