Marija Moschitz, prejemnica priznanja Planike

Prešeren navdihuje kanalske Slovence

Sinoči so v Mohorjevi hiši v Celovcu predstavili zbornik »Valentin Inzko – glasnik sožitja«. Valentin Inzko (1923–2002), oče sedanjega diplomata Valentina Zdravka Inzka, je bil profesor slovenščine in zgodovine, član sinode celovške škofije in v letih 1960–1968 predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev. Bil je velik zagovornik slovenščine in obenem sožitja obeh narodov na Koroškem.

Večer slovenske kulture je že nekaj let osrednja prireditev Slovencev v Kanalski dolini v Italiji v počastitev 8. februarja, slovenskega kulturnega praznika. Letošnja je bila konec februarja v kulturnem centru na Trbižu, njene pokroviteljice pa so bile občine Trbiž/Tarvisio in Naborjet/Mallborghetto – Valbruna iz Kanalske doline in gorenjske Kranjska Gora, Jesenice, Žirovnica in Bled. Organizator kulturnega večera Slovensko kulturno središče Planika je predstavil pestro slovensko kulturno dejavnost v dolini. V kulturnem programu so sodelovali mladi, ki se udeležujejo šole slovenskega jezika v okviru Planike, ki jo vodi Katarina Kejžar iz Kranjske Gore, in gojenci glasbene šole Tomaž Holmar iz Kanalske doline, kot gostje z Gorenjske pa so sodelovali Mešana pevska skupina Dr. France Prešeren Žirovnica/Breznica pod vodstvom Irene Kosmač in člani brezniške dramske skupine Irena Leskovšek, Tanja Pogačnik in Matjaž Koman. Med občinstvom so bili tudi predstavniki občin pokroviteljic prireditve. Slavnostna govornica je bila predsednica Slovenskega kulturnega središča Planika dr. Nataš Gliha Komac. O vlogi Planike je dejala, da gre pri njenem delovanju za ohranjanje in razvijanje znanja slovenščine ter osveščanje okolja o prisotnosti slovenskega jezika in kulture, ki za­znamujeta življenje v Kanalski dolini v sožitju z drugimi dolinskimi jeziki in kulturami. Za Slovence v dolini pa sta moč in zven Prešernove besede zgled za prihodnjo ustvarjalno in samozavestno rabo jezika, za bitje in žitje slovenske besede v jezikovno mešani stvarnosti Kanalske doline. Večer slovenske kulture so sklenili s podelitvijo Planikinega priznanja Mariji Moschitz iz Žabnic za dolgoletno delo pri ohranjanju jezikovne in kulturne dediščine Kanalske doline. Marija je profesorica matematike in biologije na srednji šoli na Trbižu. Povedala, da je v Kanalski dolini delo za ohranitev slovenščine zahtevno, saj je veliko mešanih družin, v katerih govorijo slovensko le občasno, prav tako pa slovenščina še ni del pouka v javnih šolah.

V nedeljo, 15. marca, pa je bil v kulturnem centru na Trbižu koncert v okviru tradicionalne prireditve Primorska in Koroška pojeta.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / nedelja, 2. marec 2008 / 07:00

Treba se je bilo znajti, ali pa je bilo po tebi

Hvala Bogu tudi za posteljo, ki jo imam, a veste, koliko ljudi je takih, ki nikoli ne vedo, kam bodo položili svojo trudno glavo?

Objavljeno na isti dan


Kronika / petek, 15. oktober 2010 / 07:00

Odpeljali so ju v uklonilni zapor

Bled, Jesenice - V ponedeljek zvečer so policisti na Bledu ustavili in kontrolirali 41-letnega voznika osebnega vozila iz Kamnika. Odredili so mu preizkus alkoholiziranosti, kate...

Kronika / petek, 15. oktober 2010 / 07:00

Kriminal

Sredi popoldneva oropal trafiko Škofja Loka - V sredo okoli 16.45 je na Kapucinskem trgu v Škofji Loki neznan moški oropal trafiko. Ropar je prodajalc...

Kronika / petek, 15. oktober 2010 / 07:00

Za varnost pešcev v prometu

Kranj - Preventivna akcija Stopimo iz teme – varno v zimo, ki jo je pred tednom dni pred trgovskim centrom Qlandia v Kranju organiziral Svet za preventivo in vzgojo v cest...

GG Plus / petek, 15. oktober 2010 / 07:00

Vaš razgled

 

GG Plus / petek, 15. oktober 2010 / 07:00

Wikiwiki, res hitro

Že zadnjič smo ugotovili, da človeku, ki na svojo učenost kaj da, danes ni več nujno imeti klasične enciklopedije na knjižni polici – tiste vrste visokih in debelih, pa dragih knjig, zloženih eno...