Vezana knjiga še v uporabi

Prejšnji teden se je končala javna razprava o spremembah zakona o davčnem potrjevanju računov, ki so jih pripravili na ministrstvu za finance. Če bosta s predlogom soglašala tudi vlada in državni zbor, bo uporaba vezane knjige računov možna tudi po koncu dveletnega prehodnega obdobja.

Kranj – Veljavni zakon o davčnem potrjevanju računov je z lanskim drugim januarjem pri gotovinskem poslovanju predpisal obvezno izdajanje in davčno potrjevanje računov. Zakon je določil dveletno prehodno obdobje, po katerem se davčni zavezanci do 31. decembra letos lahko vključijo v sistem davčnega potrjevanja računov tudi brez uporabe elektronske naprave za izdajanje računov, torej le z uporabo vezane knjige računov, vendar morajo potlej podatke o izdanih računih v desetih delovnih dneh od dneva izdaje po elektronski poti poslati davčnemu organu. Na območjih, kjer ni možno dostopati do svetovnega spleta, je obvezna uporaba vezane knjige računov in naknadna davčna potrditev računov v desetih delovnih dneh od dneva izdaje računov. Da ni možno vzpostaviti elektronske povezave, bi morali zavezanci dokazovati s potrdilom agencije za telekomunikacijska omrežja in storitve; v prehodnem obdobju, do 31. decembra letos, pa postopke lahko izvajajo tudi brez potrdila agencije.

Na ministrstvu za finance predlagajo spremembe zakona, ki zavezancem pri gotovinskem poslovanju omogočajo trajno uporabo vezane knjige računov za izdajanje in davčno potrjevanje računov, pri tem pa jim za uporabo na območjih, kjer ni možna elektronska povezava s spletom, ne bo treba tega dokazovati s potrdilom agencije. Po predlaganem zakonu bodo za naknadno potrditev računov iz vezane knjige računov imeli več časa, do desetega dne v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem je bil izdan račun, imetnikom tako izdanih računov pa bi rok za spletno preverjanje, ali je bil račun davčno potrjen ali ne, podaljšali s trideset na šestdeset dni od dneva izdaje računa.

Na ministrstvu poudarjajo, da je uporaba računov iz vezane knjige računov namenjena predvsem manjšim zavezancem, ki jim nakup elektronske naprave za izdajanje davčno potrjenih računov predstavlja večje finančno breme, zavezancem, ki pri poslovanju izdajo bolj malo gotovinskih računov, in tistim, ki poslujejo na območjih brez dostopa do svetovnega spleta ali pri terenskem delu izdajajo račune na različnih lokacijah. S spremembami zakona jim želijo administrativno poenostaviti postopke davčnega potrjevanja računov, hkrati pa ohraniti, da jih postopki potrjevanja računov finančno preveč ne obremenjujejo.