Neobičajna, močna zadruga

Besedilo: Boštjan Bogataj
sreda, 30. april 2008 / 06:00

M Sora letos praznuje 60-letnico ustanovitve. Danes med dejavnosti zadruge ne spadajo zgolj klasične oblike pomoči kmetom, uveljavljajo se tudi v tujini.

Kmetijsko gozdarska zbornica M Sora Žiri je ob 60-letnici ustanovitve pripravila dve obeležji lepe obletnice. Glavni dogodek je bila slavnostna proslava, ki se ga je kot slavnostni govornik udeležil tudi Blaž Kavčič, predsednik Državnega sveta RS, prisotne pa sta pozdravila tudi predsednik zadružne zveze Peter Vrisk in predsednik žirovske zadruge Anton Kokelj. Na proslavi so podelili tudi posebna priznanja zadruge zadružnikom, ki so v zadnjih desetih letih ustvarili največ prometa na posameznih področjih. »Priznanja smo podelili tudi članom, ki so igrali vidno vlogo pri razvoju zadružništva in podjetja,« nam je povedal direktor Aleš Dolenc, ki si je zasnovo slavnostne proslave zamislil na višjem nivoju, kar jim je z Manco Izmajlovo tudi lepo uspelo.

Ob tej priložnosti so izdali zbornik, tokrat le za zadnjih deset let, saj so podobnega izdali že ob 50-letnici in je zgodovina že popisana. V zborniku M Sora – 60 let novodobnega zadružništva so opisali vse pomembnejše dogodke zadnjega desetletja, hkrati pa so ustvarjalci ujeli tudi sedanjost – kje je zadruga danes, kaj pomeni za Žiri, zapisani so tudi cilji, osrednji del pa je namenjen zadružnikom (posestnikom) in zaposlenim, ki so predstavljeni tudi s sliko. »Vsak od njih je za nas pomemben, vsak je člen v naši verigi enotnosti in složnosti,« pojasnjuje Dolenc. V zborniku je posebej predstavljena tudi zgodovina mizarstva v Žireh, pozornost pa so namenili tudi nastanku mizarske delavnice in M Sore v Žireh.

M Sora ni običajna zadruga, saj ne posluje le z lesom, živino, mlekom in sadjem, ampak je poznana tudi po drugih dejavnostih. »Zadružništvo v Sloveniji ima določene specifike, iz katerih izhajajo tako prednosti kot slabosti. Pri nas je vezano izključno na kmetijstvo, vendar zadrugi ni prepovedano ukvarjanje z drugimi dejavnostmi,« pojasnjuje direktor Dolenc in nadaljuje: »V našem podjetju klasični zadružni del predstavlja le osem odstotkov prihodkov, od 160 zaposlenih se s tem ukvarjata le dva. Jasno nam je, da so cene limitirane, zato bi lahko večji dobiček ustvarili zgolj s tem, da bi zbijali ceno kmetom. To pa ni naša želja in cilj.« Zato so v Žireh pred dvema letoma ustanovili delniško družbo, ki se ukvarja z več dejavnostmi. Kljub začetnim pomislekom je projekt lepo uspel, podjetje raste in zadruga uresničuje svojo poslanstvo, saj kmetje niso oškodovani, ampak so delničarji dobro stoječega podjetja.

»Zaradi solidnega poslovanja so lahko zadružne marže minimalne, le za pokritje osnovnih stroškov. Velikokrat se zgodi, da na primer plačilo za mleko ali meso kasni, vendar kmetom plačamo točno na dan dogovora, ne glede na to, ali smo plačilo prejeli ali ne,« prednosti pojasnjuje sogovornik. V preteklosti se je zadruga srečevala tudi s finančnimi težavami, vendar teh zadnja leta ne poznajo, nasprotno kapital podjetja so celo podvojili. Zadruga in podjetje navzven delujeta enotno in marsikdo niti ne ve, da gre za dve poslovni enoti.

Po prometu je M Sora drugo podjetje v Žireh, po številu zaposlenih pa četrto v občini. Vse bolj se mali koncern petih podjetij (M Sora Žiri – mizarstvo, okovje, trgovina, KGZ M Sora - zadruga, Norica, M Sora Zagreb in M Sora Priština) širi tudi v svet. Strategija podjetja je jasna – temeljno poslanstvo je zagotavljanje varnosti zadružnikom oziroma lastnikom delniške družbe in zaposlenim na dolgi rok. »Kmet se mora posvečati svoji dejavnosti, mi pa mu pri poslovanju na trgu krijemo hrbet in ščitimo, hkrati pa zagotavljamo varnost pri nabavi,« poslanstvo razlaga Dolenc, ki želi, da bi podjetje postalo najboljše na področju proizvodnje oken, trženju stavbnega okovja in tudi razvoju le-tega. Za dosego zadane strategije in novih ciljev bo po mnenju direktorja ena glavnih nalog tudi izobraževanje in usposabljanje zaposlenih, s tem pa zagotovljena boljša možnost za rast in napredek. Tako M Sore kot Žirov.

Predsednika sta povedala

Na slavnostni proslavi je v nagovoru Blaž Kavčič, predsednik državnega sveta, povedal tudi: »Vaše delovanje je odsev naporov, želja in vsakodnevnih izzivov ... Zato mi je v posebno zadovoljstvo, da sem lahko del tega pomembnega dogodka, častitljive obletnice delovanja ene od najosnovnejših oblik povezovanja na Slovenskem. Dokaz več, da se v nas, Slovencih skriva velik potencial za razvoj in prilagajanje novim družbenim, socialnim in gospodarskih razmeram.« Anton Kokelj, predsednik zadruge, pa je med drugim povedal: »Pred 60 leti so žirovski kmetje posadili zadružno drevo ... Zemlja je bila dobro premešana, klima ugodna in na razpolago je bilo dovolj delovne sile za potrebna opravila … Kar v naših krajih požene globoke korenine, tega ni moč izruvati in po mili volji premikati …«