Tematska pot - knjižnica v naravi

Besedilo: Maša Likosar
Kategorija: Kranj / nedelja, 13. avgust 2017 / 22:04

Tematska Pot Jeprškega učitelja ima kulturno noto. Poimenovana je bila po noveli Simona Jenka. Je prijetna pešpot, izobraževalno usmerjena in namenjena branju v naravi. Pot je v celoti knjižnica, edina na Gorenjskem, ki knjige izposoja v gozdu.

Drulovka – Simona Jenka, čigar rodni kraj je Podreča pri Mavčičah, poznamo kot pesnika in pripovednika. Njegova novela Jeprški učitelj velja za prvo slovensko umetniško prozno delo. Po tem naslovu je bila poimenovana Pot Jeprškega učitelja, ki je bila uradno odprta kot učna pot pred tremi leti. Povezuje naselje in slikovite kraje na konglomeratni rečni terasi ob Savi, med Drulovko in Bregom ob Savi. Reka Sava je izdolbla slikovito, do štirideset metrov globoko, koritasto sotesko Zarica. Kanjon Zarica velja za dragoceno, naravno posebnost, dom številnih živali, raznovrstnih in posebnih rastlin ter dreves. Pot je opremljena z informativnimi in usmerjevalnimi tablami, je varna ter posejana z lepimi kotički in razgledišči. Pot je dolga le tri kilometre in je popolnoma nezahtevna. Rdeča nit je literatura, pot je knjižnica v naravi, zato knjige najdete v več vitrinah ob poti. Lahko se usedete na klopi ob mizi v obliki mlinskega kamna na jasi v gozdu z razgledom na kanjon in v mirnem okolju narave berete knjigo. Zavod za turizem Kranj za zdaj še ne organizira vodenih ogledov po Poti Jeprškega učitelja, a razmišljajo o tem. Ponujajo pa brošure, kjer si lahko natančno ogledate, kje pelje Pot Jeprškega učitelja.

Pot Jeprškega učitelja se začne na pomolu Špik, kjer je delovala Marja Boršnik, naša največja literarna zgodovinarka. Marja Boršnik je občudovala Simona Jenka, njegov celostni pogled, vsestranskost, duhovno in družbeno prizadetost, s katero se je daleč povzpel nad ostalo generacijo in približal prešernovski ravni. Malo naprej najdemo arheološke ostanke. V vrtači nedaleč od pomola Špik so odkrili najdbo posod, orodja in kosti, ki pričajo o obstoju naselja iz časa mlajše kamene dobe. Arheološke najdbe so na ogled v Gorenjskem muzeju v Kranju. Reka Sava je s svojim pritokom sem prinesla semena tipičnih alpskih oziroma gorskih rastlin, ki so v stenah našle primerna rastišča za rast. Tako je kanjon Zarica najnižje ležeče rastišče planike pri nas. Od tipično alpskih rastlin sta v steni prisotna še marjetičasta nebina in rumeno milje. V času selitve bomo tu srečali tudi ptice, ki so prilagojene na življenje v alpskih stenah. Pot se konča pri cerkvi Matere božje na Bregu ob Savi.