
Kraljevo igrišče
Golfsko igrišče na Bledu je najstarejše v Sloveniji. Številni obiskovalci se ga spominjajo kot najlepšega med golfskimi igrišči v Evropi. Danes mirno lahko rečemo, da se stara slava vrača. Bil je speča lepotica, ki je sedaj pripravljena, da jo spoznajo svetovni ljubitelji golfa.
Pred tremi leti je danes golfsko igrišče Royal Bled dobilo nove lastnike, družino Šolak, ki so novo podobo igrišča zaupali angleškemu biroju Swan Golf Designs. Želeli so, da dobi igrišče moderen pridih, upoštevajoč okolje, original in dediščino. Danes nam ob pogledu na Kraljevo igrišče zastane dih. Razgibanost in jezerca, predvsem pa urejenost več kot le pritegnejo pozornost.
Lani in dokončno letos so prenovili tudi Kraljevo klubsko hišo – od vrha do tal, bi lahko rekli – ravno tako z upoštevanjem gorenjske arhitekturne preteklosti. Postala je pravi mali butični hotel. Tudi terasa in okolica sta dobili novo podobo, v kleti pa najdemo moderno trgovino z golfsko opremo.
Z novimi lastniki je prišlo tudi novo ime. Uporabo naziva »royal« oziroma »kraljevi« je dovolila sama srbska princesa Jelisaveta Karađorđević, ki je v torek s prvim udarcem naznanila tudi začetek turnirja in novo ero golfskega igrišča Royal Bled. Sledil je usklajeni udarec štirih znanih imen iz sveta golfa: domačega Tima Gornika, Škota Sama Torranca, Italijana Costantina Rocce in Nemca Marcela Siema, ki mu je pred dnevi na enem od turnirjev uspela neverjetna poteza: z enim udarcem (»hole in one«) je zadel luknjo in si tako priigral avto znamke Porsche. Po slavnostnem uvodu, ko sta za golfski palici prijela tudi lastnika igrišča Gordana in Dragan Šolak je sledil turnir, ki je bil v bistvu posvečen osemdesetletnici samega igrišča.
Njena kraljeva visokost princesa Jelisaveta je prijetna in iskriva gospa. Ima 81 let, že sedemnajst let živi v Beogradu. Mesto ji odgovarja, pravi.
Na Bled nima spominov. Otroštvo je skoraj do petega leta preživljala na Brdu, ker je bilo to imetje njenega očeta. Meni, da je Slovenija izjemno lepa. In kako je biti princesa danes? »Malce arhaično. Drugače pa sem odrasla v izgnanstvu, kar ni bilo ravno običajno življenje, ki bi ga pripisovali princesam – v Keniji, Južni Afriki, Švici, Franciji, Angliji. Dolgo sem živela v Ameriki, poročila sem se v Peru … Nisem imela ravno običajnega življenja. Moje življenje spominja na veliko avanturo. Vedno sem v premikanju. Sin živi v Belgiji, skupaj z njim in otroki se dobimo na Siciliji, hči je v Kaliforniji ... Veliko sem v letalu – in nikoli ni dolgčas.«