V Iskratelu ob delo še devetdeset delavcev

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gospodarstvo / petek, 7. februar 2014 / 00:00

Pred skoraj letom so v kranjskem Iskratelu začeli reorganizacijo poslovanja, ki zajema tudi zmanjšanje števila zaposlenih. Lani so odpustili osemdeset sodelavcev, cilj je bil 120, sedaj glavni direktor Željko Puljić do konca junija napoveduje kadrovski rez v višini 90 zaposlenih. Lani je Iskratel dosegel 81 milijonov evrov prometa (leta 2012 91,5 milijona), letos naj bi bilo nekoliko bolje. V drugi polovici leta novo zaposlovanje.

Kranj – »Huda konkurenca, stanje na trgu in zniževanje cen pri ključnih kupcih so dejavniki, ki so nas lani aprila prisilili v reorganizacijo podjetja in kadrov. Smo visokotehnološko podjetje, procesi dela so zahtevni, tudi naši proizvodi in tehnološke rešitve so zahtevne, zato ubiramo zahtevno, a pravo pot,« številna odpuščanja, ki si v kranjskem podjetju sledijo kot po tekočem traku, razloži Željko Puljić, glavni direktor Iskratela.

Poleg kadrovske prenove, ki bo v podjetje z novimi sodelavci prinesla tudi novo znanje, so se s tradicionalnih telekomunikacijskih omrežij orientirali tudi v projekte v energetiki, transportu (železnice), na korporativne sisteme primerne za vojsko, policijo, vladne službe in velika podjetja. »Potrebovali bomo nove sodelavce z novim znanjem vendar cilja iz leta 2013 nismo izpolnili do konca. Sprejeta strategija, ki velja od začetka letošnjega do konca leta 2016, določa še trideset do štirideset sodelavcev manj, s celotno reorganizacijo do konca letošnjega junija pa bo od osemdeset do devetdeset zaposlenih manj. Takrat bomo na točki preloma, ko gremo v rast na novih področjih,« pove Puljić. V skupini bo konec junija 789 zaposlenih, od tega v Kranju 559.

Prihodki padli za desetino

Lanski prihodki se niso v celoti skladali z načrtovanimi. Iskratel je dosegel 81 milijonov evrov prometa, od tega so novi programi že dosegli dvajset milijonov evrov, za telekomunikacijski del si v prihodnosti želijo ohraniti obstoječi obseg in dobičkonosnost. Iz poslovanja je skupina namreč znova beležila izgubo (že peto leto zapored), sicer so ustvarili milijon evrov dobička. Lani so v Iskratelu za deset milijonov evrov zmanjšali zadolženost, skupno ima skupina še 36 milijonov evrov dolga. Glavni direktor poudarja, da jim redno servisiranje dolgov omogoča kredibilnost in potrebne bonitete pri konkuriranje na razpisih pri velikih projektih.

Tradicionalni trgi Iskratela so v Rusiji, kjer so sami lani beležili za 35 milijonov evrov prometa, v preostalih državah nekdanje Sovjetske zveze (Kazahstan, Azerbajdžan, Uzbekistan, Tadžikistan) želijo ohraniti oziroma povečati deleže. »Povsem nov trg je Turkmenistan, ki je izredno zahteven, zaprt, postopek od prvega pogovora do realizacije je trajal kar leto in pol,« razmere opiše Željko Puljić. Rast in prodor si kljub zaostrenim političnim razmeram obetajo tudi v Turčiji, saj opravijo veliko lokalnih investicij.

Tudi slovenski trg je za Iskratel izjemnega pomena, saj gre za domači trg s prvimi referencami, trg, kjer najprej preizkusijo nove proizvode. Vendar je Telekom Slovenije zmanjšal investicije, zato prihodki z domačega trga predstavljajo zgolj pet odstotkov skupne realizacije. Lani je konzorcij, vključeno je tudi kranjsko podjetje, začel modernizacijo infrastrukture Slovenskih železnic, vendar bo imel projekt vpliv na prihodke šele letos in v prihod­njem letu.

Letos pozitivno poslovanje

»Načrt za leto 2014 je zelo konservativen, kljub temu naj bi zrasli na 82,5 milijona evrov prometa in dosegli pozitiven izid iz poslovanja,« pove glavni direktor. Še v letu 2012 so v Iskratelu dosegli 91,5 milijona evrov prometa, tudi lanski rezultat bi bil lahko bistveno boljši, vendar so osem milijonov evrov prenesli v leto 2014. Tako Puljić, ki razloži še, da so lani več mesecev životarili, nato so prihodki poskočili. Samo decembra lani so ustvarili 28 milijonov evrov prometa, v zadnjih treh mesecih štirideset milijonov evrov.

»Poslovanje v takšnih razmerah je zelo težko. Čez leto smo v nekaterih mesecih v praznem hodu, glede na naše znanje in izkušnje zagotavljamo le osnov­ni nabor polizdelkov in izdelkov, temu pa sledi hi­tra realizacija,« pove Željko Puljić. Upa, da se bo slovensko gospodarstvo kmalu pobralo, a hkrati pove, da velikega optimizma pri partnerskih podjetjih še ni zaznal: »Po ukrepih, ki so usmerjeni v sanacijo bank, potrebujemo približno leto dni, da se klima izboljša tudi drugje. Optimistično povedano bo leto 2014 leto izpolnjevanja pogojev za okrevanje, ki bo zagotovo prišlo v letu 2015.«