MILJA za inkluzijo

Pred kratkim je potekal zaključni dogodek projekta Erasmus+ MILan in JAnez za inkluzijo – MILJA za inkluzijo. V obdobju dveh let so spoznavali podobnosti in razlike med srbskim in slovenskim sistemom inkluzivnega izobraževanja, dobre prakse obeh največjih specializiranih izobraževalnih institucij (Šola za osnovno in srednje izobraževanje z domom učencev Milan Petrović Novi Sad in Center Janeza Levca Ljub­ljana), pa tudi izzive, s katerimi se srečujeta.

Milja k novim izkušnjam in vključenosti

Trajnost projekta zagotav­ljajo v spletni publikaciji, ki je na voljo v treh jezikih (slovenska, angleška in srbska verzija). »Izjemno sem ponosna, da smo v Srbijo poslali 14 naših učencev z lažjo in zmerno motnjo v duševnem razvoju, ki smo jih spremljali strokovni delavci našega Centra Janeza Levca Ljubljana. Nadalje nam je uspelo uresničiti kar štiri izmenjave srbskih kolegov, učencev in strokovnega osebja njihove šole, ki tako kot naša predstavlja eno izmed večjih, izkušenejših in najstarejših tovrstnih izobraževalnih institucij. Tudi naši učitelji in strokovno osebje so jim vrnili obisk in na ta način smo ustvarili kar šest priložnosti za medsebojno izmenjavo znanja, idej, izkušenj, pa tudi izzivov, skrbi, pričakovanj, strahov,« je predstavila Marja Medved, koordinatorka projekta iz Centra Janeza Levca Ljubljana, in med drugim dodala, da za njihove učence vsak tovrstni dogodek pomeni miljo, ne le korak na poti k novim izkušnjam, pa tudi vključenosti.

V projektu sta aktivno sodelovala tudi ravnatelja obeh institucij. Matej Rovšek, ravnatelj Centra Janeza Levca Ljubljana, poudarja, da inkluzija pomeni konceptualno preobrazbo šolskega sistema.. »Strokovnjaki, ki se ukvarjajo z učinki inkluzije na družbo, so pokazali, da ima inkluzivno izobraževanje več pozitivnih učinkov na družbeno kohezivnost. Prvič, inkluzivno izobraževanje pomeni možnosti za učenje in napredovanje vseh učencev – učenje vsebin, konceptov in učenje vedenja se lahko vsak uči na ravni njegovih zmožnosti – vsak ima možnost učenja v lastnem območju bližnjega razvoja, drugič, vsi učenci in odrasli deležniki (učitelji in starši) imajo koristi na področju socializacije in socialnega zavedanja in tretjič, inkluzivno izobraževanje je kratkoročno in dolgoročno tudi ekonomsko upravičeno,« je zapisal v publikaciji.

Razlike med sistemom v Sloveniji in Srbiji

Navedel je tudi nekaj postulatov inkluzivnega izobraževanja, med drugim, da so v ta proces vključeni vsi učenci, ne le tisti s posebnimi potrebami, in predstavil kratek primerjalni opis sistema v Srbiji in Sloveniji. Če sta si bila še do nedavno podobna in je bila ena izmed skupnih značilnosti izrazito segregirano specializirano šolstvo, se danes v marsičem razlikujeta. »Pod pokroviteljstvom UNICEF-a so v Srbiji v letu 2009 sprejeli Zakon o osnovama sistema vaspitanja i obrazovanja (Osnovni zakon o vzgoji in izobraževanju – OZVI), ki predstavlja moderen pristop k vzgoji za izobraževanje in določa vrsto mehanizmov, ki preprečujejo segregacijo in diskriminacijo. Specializiranih ustanov neposredno ne ukinja, pač pa jih prepušča 'trgu'. To pomeni, da se o tem, katero šolo bo otrok obiskoval, specializirano ali večinsko, odločajo izključno starši otrok s posebnimi potrebami. Status večinskih in specializiranih šol je povsem izenačen. Na ravni kurikuluma je Srbija opustila prilagojene programe in uvedla univerzalni kurikulum. Učenci ne ponavljajo razreda; glede na njihov individualiziran program napredujejo z enako starimi vrstniki ... Ne glede na to pa število učencev v specializiranih šolah v zadnjih nekaj letih narašča, te šole pa so od uvedbe omenjenega zakona manj stigmatizirane. V Sloveniji imajo tovrstne šole še vedno negativni predznak, saj so za otroke s posebnimi potrebami z motnjami v duševnem razvoju edina zakonska možnost in obveza hkrati.«

Širiti idejo inkluzije

Rovšek v zaključku poudari, da »je končno stanje inkluzije v oblikovanju takega šolskega sistema, ki bo omogočil kateremukoli otroku optimalen razvoj vseh njegovih potencialov in enakopravno vključevanje v družbeno skupnost. Zdi se, da je tu Srbija glede na Slovenijo v prednosti. Agenda, ki jo ima Nacionalna komisija za prenovo vzgoje in izobraževanja leta 2023, (še) ne vsebuje pojma 'inkluzivno izobraževanje' in zdi se, da pri tovrstnih sistemskih spremembah nismo niti na začetku.«