Kranjska rok zasedba Skarabej / Foto: AB

Strast do roka ostaja

Kranjska rock zasedba Skarabej prav gotovo sodi med skupine z najdaljšo glasbeno kilometrino pri nas.

Začetki Skarabejev namreč segajo v daljne leto 1987, ko sta osnovne temelje benda postavila Igor Pirnat in Bojan Vodopivec. Oba v skupini delujeta še danes, Igor kot bobnar, Bojan kot kitarist, poleg njiju pa skupino sestavljata še dva izkušena glasbenika: pevec ter kitarist Vito Stričevič in basist Sergej Jereb. Vsakdo, ki je kdaj obiskal njihov koncert, dobro ve, da je glasbeni repertoar Skarabejev izrazito rokersko obarvan, zajema pa tako njihove avtorske skladbe z večnim hitom Lep sončen dan, kot tudi številne zimzelene uspešnice rokovskih skupin z območja bivše države (Bijelo dugme, Riblja čorba, Parni valjak ...), ne izostanejo pa niti ponarodele rokovske skladbe domačih skupin ter klasike z mednarodne glasbene estrade.

Začetno obdobje skupine ob koncu osemdesetih so zaznamovali nastopi z mnogimi znanimi, uveljavljenimi bendi, pa tudi nekatere kadrovske menjave.

»V začetni sestavi sta poleg ustanovnih članov Igorja in Bojana sodelovala še Zvone Ciglič in Iztok Hudovernik, ob pridobivanju izkušenj ter iskanju prave kombinacije pa se je naslednjih mesecih in letih v bendu zamenjalo nekaj članov. Naš prvi nastop je bil v Črnomlju, kjer smo se predstavili s skladbo Karavana nedolžnih ljudi, leta 1987 pa smo že opozorili nase z nastopom na prireditvi Zlata slušalka. Leto 1988 je bilo še bolj plodno, saj smo nastopili na Rock večeru v Kranju v družbi zasedb Signal, Barocoko in E-94, na Tednu mladih pa tudi s skupino White Spirite. Z avtorsko skladbo Zapornik smo na Zlati slušalki osvojili tretje mesto s pohvalo strokovne žirije, kar nam je dalo novo spodbudo za koncertne nastope. Tako smo v kranjskem Delavskem domu nastopili ob boku zasedbe Turbo, sicer prvi uradni thrash metalski zasedbi na naših tleh. Za potrditev naše kakovosti pa veljata tudi nastopa z legendarnima skupinama Pomaranča in Sarcasm, kasneje pa tudi z Magnificom in Vladom Kreslinom.«

Skarabeji ste skozi leta delovanja začeli ustvarjati tudi lastno avtorsko glasbo. Za to je bilo po svoje prelomno leto 1994, ko je iz Skarabejev in cerkljanske zasedbe Detriem nastala skupina Drugo dejanje.

»Številni koncerti po Gorenjskem, pa tudi drugod ter sodelovanje z mnogimi skupinami in glasbeniki so se nadaljevali tudi v devetdesetih, z vsakim nastopom pa smo pridobili kakšno izkušnjo. Kmalu skorajda ni bilo več dvorane ali diskoteke, v kateri ne bi nastopili. Tudi zasedba Drugo dejanje je nadaljevala v tem slogu, posneli pa smo tudi prvo studijsko skladbo Solza. Po tragediji, v kateri je naša skupina zaradi prometne nesreče ostala brez članov Marjana Jenka in Matjaža Murka, je prišlo do enoletnega prenehanja dela. Ljubezen do glasbe pa je ostala v nas, tako smo se ponovno zbrali ter v samozaložbi izdali album enajstih avtorskih skladb, naslovljen Drugo dejanje. Med njimi sta poleg Solze najbolj znani Vrtimo se in Lep sončen dan, ki je ena izmed najbolj predvajanih pesmi na domačih radijskih postajah, preminulima članoma v spomin pa smo posvetili skladbo Odšla sta v noč.«

Katere paralele je mogoče potegniti med glasbenim ustvarjanjem nekoč, v obdobju vašega začetka, ter sodobno glasbeno sceno?

»Generacijska razlika na glasbenem področju se kaže predvsem v logistično-tehničnem smislu, saj včasih sama glasbena oprema ni bila tako – finančno, kot tudi materialno – dostopna, zato pa smo vsak inštrument ali ojačevalec še toliko bolj cenili. V smislu glasbenega boja proti represivnim ideologijam vladajočega sistema pa zadeve ostajajo podobne še danes. Tako včasih kot zdaj – vedno je pravi čas za upor, rokovska glasba pa v tej konfrontaciji še vedno predstavlja eno izmed najmočnejših orožij.«

Z vsakim koncertnim nastopom – že kmalu se spet obetajo novi – Skarabeji dokazujete, da vaša srca še vedno bijejo v ritmu pravega roka.

»Po vseh teh letih koncertnega nastopanja – zgolj lani smo imeli prek sto nastopov – v nas še vedno tli ustvarjalna strast do rokovske glasbe, zato nameravamo ostati dejavni tudi v prihodnje. Občinstvo nas je vzelo za svoje, priznava pa nas tudi glasbena stroka, tako da smo tako rekoč stalnica določenih glasbenih dogodkov in festivalov na Gorenjskem, kot je npr. koncertni večer ob bivšem prazniku dnevu republike Srce nam še vedno igra. Vsekakor pa želimo svoj glasbeni repertoar razširiti ter predvsem osvežiti z novimi avtorskimi skladbami, s katerimi bomo v domači glasbeni prostor prinesli novo energijo, obenem pa še bolj utrdili vezi z našo zvesto publiko.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Razvedrilo / / 15:46

Moje pesmi, moje sanje

Pod tem naslovom se je v dvorani Srednje gostinske in turistične šole v Radovljici odvil koncertni večer citrarke Tanje Zajc Zupan in številnih glasbenih gostov.

Objavljeno na isti dan


Šport / petek, 22. februar 2008 / 07:00

Baltič ni več trener blejskih odbojkarjev

Iz vodstva moštva ACH Volley so danes sporočili, da so prekinili sodelovanje z dosedanjim glavnim trenerjem ekipe Dragutinom Baltičem.

GG Plus / petek, 22. februar 2008 / 07:00

Po gradu smo se otroci vozili s kolesi

Franc Kersnik z Brda pri Lukovici, najstarejši še živeči vnuk pisatelja Janka Kersnika in lastnik gradu Brdo, jutri praznuje svoj devetdeseti rojstni dan.

GG Plus / petek, 22. februar 2008 / 07:00

Ni se nam več treba boriti golih rok

Obrambni minister Karl Erjavec te dni v okviru predsedovanja Slovenije Evropski uniji na Brdu gosti kolege ministre evropskih držav.

Splošno / petek, 22. februar 2008 / 07:00

Vprašanja in pobude

(Iz gradiva za sejo občinskega sveta)

GG Plus / petek, 22. februar 2008 / 07:00

Tako na Kosovu kot na Koroškem

Zdi se, da si v tem težkem času za Srbe med Slovenci skoraj nihče ne postavlja vprašanja (vsaj na glas ne), ki je več kot na mestu: jim lahko ob izgubi Kosova pomagamo še drugače, kot da jim (s figo v...