Kranjska rok zasedba Skarabej / Foto: AB

Strast do roka ostaja

Kranjska rock zasedba Skarabej prav gotovo sodi med skupine z najdaljšo glasbeno kilometrino pri nas.

Začetki Skarabejev namreč segajo v daljne leto 1987, ko sta osnovne temelje benda postavila Igor Pirnat in Bojan Vodopivec. Oba v skupini delujeta še danes, Igor kot bobnar, Bojan kot kitarist, poleg njiju pa skupino sestavljata še dva izkušena glasbenika: pevec ter kitarist Vito Stričevič in basist Sergej Jereb. Vsakdo, ki je kdaj obiskal njihov koncert, dobro ve, da je glasbeni repertoar Skarabejev izrazito rokersko obarvan, zajema pa tako njihove avtorske skladbe z večnim hitom Lep sončen dan, kot tudi številne zimzelene uspešnice rokovskih skupin z območja bivše države (Bijelo dugme, Riblja čorba, Parni valjak ...), ne izostanejo pa niti ponarodele rokovske skladbe domačih skupin ter klasike z mednarodne glasbene estrade.

Začetno obdobje skupine ob koncu osemdesetih so zaznamovali nastopi z mnogimi znanimi, uveljavljenimi bendi, pa tudi nekatere kadrovske menjave.

»V začetni sestavi sta poleg ustanovnih članov Igorja in Bojana sodelovala še Zvone Ciglič in Iztok Hudovernik, ob pridobivanju izkušenj ter iskanju prave kombinacije pa se je naslednjih mesecih in letih v bendu zamenjalo nekaj članov. Naš prvi nastop je bil v Črnomlju, kjer smo se predstavili s skladbo Karavana nedolžnih ljudi, leta 1987 pa smo že opozorili nase z nastopom na prireditvi Zlata slušalka. Leto 1988 je bilo še bolj plodno, saj smo nastopili na Rock večeru v Kranju v družbi zasedb Signal, Barocoko in E-94, na Tednu mladih pa tudi s skupino White Spirite. Z avtorsko skladbo Zapornik smo na Zlati slušalki osvojili tretje mesto s pohvalo strokovne žirije, kar nam je dalo novo spodbudo za koncertne nastope. Tako smo v kranjskem Delavskem domu nastopili ob boku zasedbe Turbo, sicer prvi uradni thrash metalski zasedbi na naših tleh. Za potrditev naše kakovosti pa veljata tudi nastopa z legendarnima skupinama Pomaranča in Sarcasm, kasneje pa tudi z Magnificom in Vladom Kreslinom.«

Skarabeji ste skozi leta delovanja začeli ustvarjati tudi lastno avtorsko glasbo. Za to je bilo po svoje prelomno leto 1994, ko je iz Skarabejev in cerkljanske zasedbe Detriem nastala skupina Drugo dejanje.

»Številni koncerti po Gorenjskem, pa tudi drugod ter sodelovanje z mnogimi skupinami in glasbeniki so se nadaljevali tudi v devetdesetih, z vsakim nastopom pa smo pridobili kakšno izkušnjo. Kmalu skorajda ni bilo več dvorane ali diskoteke, v kateri ne bi nastopili. Tudi zasedba Drugo dejanje je nadaljevala v tem slogu, posneli pa smo tudi prvo studijsko skladbo Solza. Po tragediji, v kateri je naša skupina zaradi prometne nesreče ostala brez članov Marjana Jenka in Matjaža Murka, je prišlo do enoletnega prenehanja dela. Ljubezen do glasbe pa je ostala v nas, tako smo se ponovno zbrali ter v samozaložbi izdali album enajstih avtorskih skladb, naslovljen Drugo dejanje. Med njimi sta poleg Solze najbolj znani Vrtimo se in Lep sončen dan, ki je ena izmed najbolj predvajanih pesmi na domačih radijskih postajah, preminulima članoma v spomin pa smo posvetili skladbo Odšla sta v noč.«

Katere paralele je mogoče potegniti med glasbenim ustvarjanjem nekoč, v obdobju vašega začetka, ter sodobno glasbeno sceno?

»Generacijska razlika na glasbenem področju se kaže predvsem v logistično-tehničnem smislu, saj včasih sama glasbena oprema ni bila tako – finančno, kot tudi materialno – dostopna, zato pa smo vsak inštrument ali ojačevalec še toliko bolj cenili. V smislu glasbenega boja proti represivnim ideologijam vladajočega sistema pa zadeve ostajajo podobne še danes. Tako včasih kot zdaj – vedno je pravi čas za upor, rokovska glasba pa v tej konfrontaciji še vedno predstavlja eno izmed najmočnejših orožij.«

Z vsakim koncertnim nastopom – že kmalu se spet obetajo novi – Skarabeji dokazujete, da vaša srca še vedno bijejo v ritmu pravega roka.

»Po vseh teh letih koncertnega nastopanja – zgolj lani smo imeli prek sto nastopov – v nas še vedno tli ustvarjalna strast do rokovske glasbe, zato nameravamo ostati dejavni tudi v prihodnje. Občinstvo nas je vzelo za svoje, priznava pa nas tudi glasbena stroka, tako da smo tako rekoč stalnica določenih glasbenih dogodkov in festivalov na Gorenjskem, kot je npr. koncertni večer ob bivšem prazniku dnevu republike Srce nam še vedno igra. Vsekakor pa želimo svoj glasbeni repertoar razširiti ter predvsem osvežiti z novimi avtorskimi skladbami, s katerimi bomo v domači glasbeni prostor prinesli novo energijo, obenem pa še bolj utrdili vezi z našo zvesto publiko.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / torek, 12. april 2016 / 14:29

Tanja odgovarja

Hvala, ker ste mi enkrat že odgovorili. Vaše napovedi so iskrene in resnične. Tokrat me zanimata služba in zdravje.

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / petek, 8. februar 2008 / 07:00

Pojasnilo

Bistrica pri Tržiču – V Gorenjskem glasu številka 10 smo objavili na strani 4 članek z naslovom Gasilstvo zanima tudi mlade. V izjavi predsednika Prostovoljnega gasilskega društv...

Kronika / petek, 8. februar 2008 / 07:00

Štirideset dni alkoholnega posta

Do 22. marca poteka akcija 40 dni brez alkohola. V Sloveniji vsako tretjo prometno nesrečo s smrtnim izidom zakrivi vinjena oseba; od leta 1991 je tako zaradi alkohola za volanom umrlo že skoraj dva t...

Gospodarstvo / petek, 8. februar 2008 / 07:00

Ugodni krediti Ekološkega sklada

Ljubljana - Nadzorni svet Ekološkega sklada, ki ga vodi minister za okolje in prostor Janez Podobnik, je pretekli torek potrdil letošnji javni razpis tega sklada za kredit...

Gospodarstvo / petek, 8. februar 2008 / 07:00

Podelili naslove Managerski izziv 2008

Ljubljana - V komisiji, ki je odločala o nagrajencih revije Manager in so v njej poleg uredništva revije Manager sodelovali tudi nekateri dosedanji nagrajenci ter Peter Frankl, d...

Gospodarstvo / petek, 8. februar 2008 / 07:00

Žito ponudilo kupcem Evropski kruh

Ljubljana - Skupina Žito je ob slovenskem predsedovanju Evropski uniji včeraj na vseh maloprodajnih mestih v Sloveniji ponudila t. i. Evropski kruh. Kupci ga lahko prepoznajo po...