Ne izdajajo skladb kot po tekočem traku

Pevka, harmonikar, kitarist, baritonist in basist, trobentač, klarinetist in saksofonist so zasedba, ki sliši na ime Veseli Svatje.

Štajersko-gorenjska naveza je na domačih narodno-zabavnih glasbenih odrih priljubljen ansambel, včasih pa z vokali Štajerki Aniti Kadenšek pomagajo prav vsi moški člani ansambla. Vodja ansambla in harmonikar Blaž Šenk in kitarist Toni Zelnik sta Gorenjca. Toni je sploh najstarejši Svat, ki pa je v svoji glasbeni karieri potrgal že kar nekaj kompletov strun – največ v ansamblu Storžič, igral pa je tudi pri Gašperjih. Nejc Dobovišek, njihov baritonist in basist, obvlada tudi pozavno. Svoje znanje baritona in pozavne je nadgradil v Godbi Štore, katere član je bil dolga leta. Z bratom Dejanom, ki ravno tako igra pri Veselih Svatih, živita v Podgradu nad Šentjurjem. Nejčeva strast so poleg glasbe hitri avtomobili; Dejan pa obvlada tako klarinet kot saksofon. Tudi Dejan je svoje znanje klarineta nadgradil v Godbi Štore. Člani pravijo, da je vedno nasmejan in poln energije, v dobri družbi pa rad zapoje in raztegne celo frajtonerico. Petje mu ravno tako ne dela preglavic. Za trobento pa poprime najmlajši Svat Denis Dečman, ki je k ansamblu pristopil z novim letom.

Veseli Svatje so kot narodno-zabavni ansambel zaživeli pred devetimi leti. Idejo za ime ansambla so dobili pri eni prvih Avsenikovih polk z naslovom Veseli svatje. Gre za temperamentno, radoživo in energično polko, ki najbolje opiše člane in delovanje omenjenega kvinteta.

Pet fantov in prikupno dekle so si zadali en sam cilj: da s kvalitetnim izvajanjem narodno-zabavne glasbe, ljubeznijo, svojo energijo in iskrenim odnosom do glasbe razveseljujejo vse ljubitelje tovrstne glasbe. So pa že komaj po letu dni delovanja opozorili nase v tekmovalnem delu Pri Joževcu z Natalijo v rubriki Domači upi. Ob pomoči in nasvetih posameznih glasbenih mentorjev se je v nadaljevanju ansambel samo še nadgrajeval in si utrjeval status v narodno-zabavnem prostoru. Tako so lani avgusta Veseli Svatje izdali svojo drugo zgoščenko, s katero jim je uspela tudi visoka uvrstitev na lestvici SLO TOP 30. Zgoščenko so naslovili po zadnji izdani polki Ne dam srca. Odzivi na skladbo so bili podobni kot pri skladbi Lunca, zakaj se svet mi gunca, po kateri ima naslov tudi prva plošča. Ni naključje, da je med prvo in drugo ploščo preteklo dobrih pet let. Fantje in dekle so se namreč odločili, da bodo vsaki skladbi nove plošče dali svoj čas in ne bodo skladb izdajali kot po tekočem traku. In ta recept se je očitno obrestoval.

Avtor skladb je pri Veselih Svatih v večini Matjaž Vlašič, pri besedilih pa se pojavijo imena kot Vera Šolinc, Urša Vlašič, Janez Hvale, Ivan Sivec …

Ko je za poletjem prišla v deželo jesen, so Svatje zamenjali nastope na prostem z nastopi na klubskih odrih. Pred kratkim smo jih tako lahko spremljali v živo na narodno-zabavnem večeru, ki ga je pripravil kranjski Club Exstreme; tovrstne večere pa v klubu imenujejo kar Goveja župca. Vodja ansambla Veseli Svatje Blaž Šenk je razložil, kako je z njihovim nastopanjem po klubih, v nadaljevanju pa smo mu zastavili še nekaj vprašanj v zvezi s Svati.

»V zadnjih letih so nastopi narodno-zabavnih ansamblov v klubih, zlasti v času, ko ni veselic, postali stalnica. Mi se s klubsko dejavnostjo srečujemo že nekaj let, je pa to že dolgo nekaj običajnega zlasti na Štajerskem in Dolenjskem. Nas pa veseli, da se je dogajanje preneslo tudi na Gorenjsko. Predvsem je zelo dobrodošlo, da lastniki klubov spoštujejo vso slovensko glasbo. Želimo si pravzaprav še več takih zabav. Očitno jih ne bo primanjkovalo v poletni sezoni, saj so naši termini za veselice že skoraj povsem zasedeni. To pa je najboljši način, kjer lahko svojo glasbo in energijo predajamo širšim množicam.«

Zasedba je v zadnjih letih doživela kar nekaj sprememb.

»Vse do konca leta 2011 je zasedba delovala v izvirni postavi. Dejstvo pa je, da nismo poklicni glasbeniki, da vsak od nas živi povsem normalno življenje, z vsemi obveznostmi in odgovornostmi. Čeprav je glasba naš 'hobi', se trudimo, da delamo profesionalno. Ravno to terja veliko odrekanj, vzame precej prostega časa in povsem razumljivo je, da je za koga tovrsten tempo prenaporen. Tako sta ansambel zapustila kitarist Klemen Arh in trobentač Jaka Sadek, nadomestila pa sta ju Toni Zelnik in Denis Dečman. Z obema nekdanjima članoma še vedno sodelujemo in sem izjemno vesel, da ostajamo dobri prijatelji.«

Vedno nastopate v polni zasedbi ali tudi z manj člani na odru?

»Sestav v narodno-zabavnem glasbenem svetu definiramo kot kvintet s pevko. Glasba, katero delamo in izvajamo, je zasnovana prav za tako postavo. Tudi pri drugih zvrsteh, ki jih igramo (pop, rok …) ima vsak član svojo nalogo. Praktično ne sme manjkati nihče, saj celotno izvajanje glasbe poteka v živo. Poleg vsega pa je pomemben ekipni duh. Ta pa je najbolj popoln, ko je na odru zbrana vsa šesterica.«

Nastopate veliko na domačih odrih, se spogledujete tudi kaj s tujino?

»Zagotovo je najlepše nastopati doma. In mi imamo to srečo, da večinoma nastopamo v Sloveniji. Naša 'specialiteta' so veselice in koncerti. Bog blagoslovi vse gasilce in druge organizatorje, ki jih pripravljajo!« (Smeh)

In ko smo že pri glasbenih odrih – so vam ljubši večji ali manjši?

»Velikost avditorija, kjer nastopamo, sploh ni pomembna. Najbolj pomembna je energija, ki jo razvijemo med nami na odru in publiko pod njim.«

Na Gorenjskem je zastopanost narodno-zabavnih ansamblov dobra. Veseli Svatje pravzaprav spadate med bolj prepoznavne narodno-zabavne ansamble v Sloveniji. Kaj menite o tovrstni glasbi: je zadnja leta pri nas postala še bolj priljubljena?

»Narodno-zabavna glasba je zadnja leta zelo prepoznavna in priljubljena. Prepoznavnost ansambla pa je stvar izvirnosti. Slovenija je majhen trg. Vse preveč je posnemanja popularnih in legendarnih skupin. Moraš biti kar izviren, da v poplavi tovrstne glasbe lahko plavaš nad gladino.«

Se lahko imenujete tudi festivalski ansambel? Kako je z vašim nastopanjem na festivalih? Preteklost vam je namreč prinesla kar nekaj nagrad ...

»Festivali so po mojem mnenju zelo pomembni za promocijo ansambla in njegove glasbe. V prvih letih našega delovanja smo se jih redno udeleževali. Posegali smo po najvišjih 'stopničkah', kar je zelo pripomoglo k medijski prepoznavnosti in večjemu številu nastopov. Nastopili smo celo na festivalu v zamejski Italiji in na Hrvaškem. Trikrat smo nastopili tudi na elitnem festivalu Slovenska polka in valček. Trenutno pa nam številnost nastopov ne omogoča udeleževanja na festivalih, saj se je nanje treba dobro pripraviti. A nikoli ne reci nikoli …«

Kaj menite, da se je od leta 2005 in do danes na narodno-zabavni glasbeni sceni najbolj spremenilo?

»Najbolj se je spremenila kvaliteta in kvantiteta ansamblov. Slednja je s svojim povečanjem prinesla dva ekstrema: veliko dobre, a na drugi strani tudi na žalost slabe glasbe. Narodno-zabavna glasba je postala izjemno dostopna izvajalcem. S tem mislim predvsem, da se za narodno-zabavni ansambel lahko okliče že vsakdo, da si le lahko kupi glasbeno opremo. Menim, da to ni pravično do prave slovenske narodno-zabavne kulture, ki je tudi odličen izvozni artikel.«

Prepevate predvsem svoje komade? In če že druge, verjetno imate kakšne, ki so vam bolj ljubi kot drugi.

»Ponosni smo na svojo avtorsko ekipo in na svoje izdelke. Konec koncev v vsaki skladbi pustimo tudi košček sebe. To ansamblu daje prepoznavnost in ga loči od drugih. Na nastopih vedno izvajamo svoje skladbe, saj nas organizatorji – tako upamo – prav zaradi tega tudi najamejo. Seveda pa igramo tudi skladbe drugih legendarnih in popularnih izvajalcev.«

Kaj vam je ljubše: polke ali valčki?

»Menda drži, da smo bolj prepoznavni po polkah – Lunca, Ne dam srca, Pod mojim oknom. Naša pevka Anita pa lepo zveni tudi v valčkih – Prvič bom mamica, Ko boš odhajal, Premajhno je moje srce … Na zadnji plošči smo polkam in valčkom dodali tudi eno pop in tri RMX-izvedbe naših skladb.«

Kaj opažate, kdo vas posluša, vas spremlja na koncertih, ob vaših nastopih? Starejši, mlajši, se za vsakega najde nekaj?

»Opažamo, da se spekter naše publike zelo razširil. Morda tudi zato, ker imamo poleg svoje, avtorske, še širok repertoar druge glasbe, tudi drugih glasbenih zvrsti … Ansambli, ki igramo na veselicah, moramo biti nekakšni 'univerzalci', če se tako izrazim.«

Veseli Svatje pravite, da ste štajersko-gorenjska naveza. Je težko usklajevanje delo, družinsko oziroma zasebno življenje z ljubeznijo do glasbe?

»Ko smo začeli – še kot najstniki, nismo vsi imeli vozniških dovoljenj niti ne avtomobilov, imeli pa smo manj drugih obveznosti in bolj brezskrbno življenje. Zdaj nam logistika ne povzroča več težav, nas pa neprestano pesti pomanjkanje prostega časa – pojavile so se pač druge obveznosti. Ampak si z veseljem vzamemo čas za vaje, velikokrat tudi za prosto druženje, saj se med seboj odlično razumemo. Seveda pa smo izredno hvaležni našim delodajalcem, partnerkam in partnerjem, ki nam kdaj pa kdaj pogledajo skozi prste …« (Smeh)

Ker se vam obeta kar 'razprodano' leto: je prihodnost svetla?

»Zelo nas veseli, da je sezona igranj letos že skoraj polna, poleg tega pa se polni tudi že sezona za leto 2015. To je za nas najlepše nagrada in priznanje, da delamo dobro. Dejavni bomo pri promociji nove zgoščenke, pripravljamo pa tudi že nove skladbe. Če nam bo čas dopuščal, pa želimo spet pripravili samostojni koncert. Ta bo tako že tretji.«