Jernej Gašperlin, Blaž Prašnikar, Grega Čepon in Gašper Seljak nastopajo v gostilni v vlogi glasbenikov oziroma bolj vaških godcev.

Divji lovec

Poletno gledališče Studenec je v petek gostilo premiero domače gledališke predstave Divji lovec, ljubezenske igre s petjem, ki je nastala po delu Frana Saleškega Finžgarja.

Delo šteje 115 let, letos pa mineva tudi 55 let od smrti F. S. Finžgarja, o katerem je nekaj besed kot uvod v premiero spregovoril tudi dr. Janez Bogataj, saj je bil Finžgar stric njegove mame. Letos mineva tudi 125 let od prve uprizoritve Divjega lovca.

Tokratni režiser, ki je delo tudi priredil, je Lojze Stražar: »Vsi segamo po tujih predstavah, muzikalih. Kaj ni prav, da sežemo tudi nazaj v slovenski prostor? Že tako je za taka gledališča, kot je naše, premalo predstav z domačo noto. In smo rekli, zakaj pa ne.«

Kot je značilno za domače predstave na odru Studenca, ima tudi letošnja številno zasedbo, saj sodeluje več kot sedemdeset igralcev. V njej je veliko ljudskega petja in glasbe. Priredbo petih skladb je naredil profesor Matija Tomc, domžalski župnik, a so šli še dlje. »Sam sem čutil, da bi v pesmi lahko povedali še marsikaj, in je Igor Pirkovič spesnil še nove pesmi, Slavko Avsenik ml. pa v istem melosu napisal štiri, pet skladb. Skoraj bi lahko rekli, da je naš Divji lovec muzikal, vendar je še vedno bolj igra s petjem,« razlaga Stražar. V preteklosti so sicer Divjega lovca že postavili na oder, a takrat kot igro.

Ena od štirih vidnejših vlog je v Divjem lovcu tudi lik župana, ki ga igra Jože Vunšek. To je že njegova osma vloga na Studencu in do danes so bile prav vse med seboj različne, kar se Vunšku zdi dobro. Očitno pa mu tudi negativne vloge ustrezajo. Igra očeta, ki ni najbolj naklonjen mladini, njihovemu razmišljanju in bi rad vse vodil po svoje. Oče Rihtar ima v mislih samo grunte in cekine in namerava tudi ženina za hčer izbrati sam. Otroci se s tem ne strinjajo in sledi tragedija …

Vunšek je že igral v Divjem lovcu. Nasmehne se spominu, saj je bil takrat član igralske skupine Žarometi in nastopili so v DPD Svoboda Stražišče. To je bilo leta 1965. »Takrat, mislim, sem bil Gašper. In so se na igro pripeljali celo iz Koroške, s kar dvema avtobusoma … Neverjetno.«

Stražarjev Divji lovec traja 95 minut in ima en odmor. Premiero je predstava doživela v petek zvečer, v soboto je sledila njena prva ponovitev, sledijo tri v juliju, načrtujejo jih še osem v avgustu.

Stražar nikoli dolgo ne spi na lovorikah. Pravi, da bi sicer po tem, ko se zadeva zaključi, malce počival, a bo zagotovo takoj našel kakšno gradivo za branje – in s tem je že na poti k naslednjemu projektu.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / sreda, 14. oktober 2020 / 16:11

Izleti za invalide

Izšel je drugi del turističnega vodnika za invalide z naslovom Z vami bom na rajžo šel.

Objavljeno na isti dan


Splošno / sreda, 1. avgust 2007 / 07:00

Na štartu ve, kako daleč je cilj

Tudi zato je Škofjeločan Lojze Primožič v svojem prvem poskusu uspešno opravil eno najbolj garaških športnih preizkušenj, imenovano ironman.

Železniki / sreda, 1. avgust 2007 / 07:00

Zlata čipka Aliču in Žakljevi

Na kolesarski dirki od Železnikov do Soriške planine sta bila najhitrejša Simon Alič in Rada Žakelj.

Žiri / sreda, 1. avgust 2007 / 07:00

Zbirka o utrdbah v žirovskem muzeju

V Stari šoli oziroma Muzeju Žiri so pred mesecem za dva konca tednov odprli zbirko Pozdravljeni, ljubitelji utrdb.

Železniki / sreda, 1. avgust 2007 / 07:00

Železniki v znamenju čipk

Letošnji Čipkarski dnevi so v Železnike privabili okoli sedem tisoč obiskovalcev. Novost: razstava čipk na oknih v starem delu mesta.

Železniki / sreda, 1. avgust 2007 / 07:00

Letos šest občinskih nagrajencev

Na slavnostni akademiji ob občinskem prazniku v Železnikih, ki je letos potekala v znamenju Janeza Evangelista Kreka, so listino častnega občana podelili doktorju medicine Jožetu Možganu.