Mogočna stavba v moskovskem pristanišču, zgrajena v spomin na gradnjo kanala do Volge

Pristanišče petih morij

Z gradnjo vodnega kanala med Moskvo in Dubno je Stalin začel uresničevati načrt vodne povezave petih ruskih morij oziroma jezer.

Na valovih in jezovih Volge (2)

V severnem potniškem pristanišču na reki Moskvi v Moskvi, ki kot širok obroč ovija rusko prestolnico z več kot 12 milijoni prebivalcev, stoji mogočna, 150 metrov dolga granitna in marmornata stavba v obliki dvonadstropnega parnika s 85 metrov visokim stolpom oziroma ladijskim dimnikom. Ta, že dolga leta neuporabljen kolos spominja na gradnjo več kot 120 kilometrov dolgega vodnega kanala med Moskvo in reko Volgo v Dubni, prvega od mnogih kasnejših kanalov, ki so Moskvo povezali s petimi ruskimi morji oziroma jezeri: z Baltikom, z Belim morjem, ki je del Barentsovega morja s pristaniščem Arhangelsk, z Azovskim morjem, ki leži severovzhodno od Črnega morja in ga z njim povezuje Kerški preliv, Kaspijskim jezerom oziroma morjem, v katerega se izliva Volga, in Črnim morjem. Zaradi teh povezav, ki so jih začeli graditi v Stalinovih časih in so jih nadaljevali v časih vladanja njegovih sovjetskih naslednikov, so Moskvi začeli praviti tudi »pristanišče petih morij«. Kanal med Moskvo in Volgo je tudi začetek vodne poti do drugega največjega ruskega mesta Sankt Petersburg, v nekdanjih časih Petrograda, do leta 1924 in kasneje do leta 1991 Leningrada. Blizu dva tisoč kilometrov dolga plovba do Sankt Petersburga poteka potem po vodnih širjavah mimo Kaljasina in za rusko zgodovino pomembnega Ugliča s 143 kilometrov dolgo zajezitvijo Volge. Potovanje na sever proti Petrovemu mestu na obali Baltika oziroma Finskega zaliva poteka do Rybinskega še po Volgi. Tu, v leta 1941 zgrajeni umetni zajezitvi, dolgi kar 217 kilometrov, se najbolj slavna ruska reka obrne desno proti Jaroslawlu, plovba na sever pa se nadaljuje po tem ogromnem umetnem jezeru. Jez so gradili večinoma politični zaporniki, ki jih v Stalinovem času ni manjkalo, voda pa je zalila 4000 hektarov polj in 700 vasi. Prebivalce so, tako pravijo, preselili neznano kam, najverjetneje v Sibirijo. Uresničevanje tako imenovanega Stalinovega »Volga plana« je bilo za tiste čase nekaj velikega, izjemnega, za mnoge ljudi pa usodno, tragično …

Drugi del vodnega potovanja v mesto Petra Velikega in Katarine se nadaljuje po vijugavi in večinoma regulirani reki Šeksna, imenovani Leninov kanal, po kateri poteka živahen promet, mimo skromnih hišk in tudi razkošnih dač ob obali, skozi gozdove ruske tajge z značilnimi brezami ter večjimi ali manjšimi cerkvami in samostani z zlatimi ali značilno modro obarvanimi čebulastimi zvoniki …

(Nadaljevanje prihodnjič)

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Pisma bralcev / nedelja, 21. februar 2016 / 21:15

Slovenija po petindvajsetih letih

Slovenec, tvoja zemlja je zdrava, a duh je bolan.

Objavljeno na isti dan


Šport / torek, 14. junij 2016 / 15:44

Balinarji Lokateksa Trata evropski podprvaki

Škofja Loka – V italijanskem Saviglianu so se na zaključnem turnirju četverice za evropski prestol pretekli konec tedna borili balinarji Lokateksa Trata, dvanajstkratni slovenski prvaki. Poleg njih...

Razvedrilo / torek, 14. junij 2016 / 15:44

Čez polanske griče

Na šestnajstem Večeru slovenskih viž v narečju so občinstvo najbolj navdušili Raubarji in tako že drugo leto zapored osvojili vandrovčka. Zmagovalci strokovne žirije so Lisjaki z Barbaro in Neli.

Kranj / torek, 14. junij 2016 / 15:42

Uspešnim čestitke tudi za pogum

Minulo sredo je kranjski župan Boštjan Trilar čestital odličnjakom kranjskih osnovnih šol, v četrtek pa še osnovnošolcem in srednješolcem, ki so dosegli vidne rezultate na najrazličnejših tekmovanjih...

Nasveti / torek, 14. junij 2016 / 15:40

V srcu poletja in narave: za zdravje in za sprostitev

Topli vrelec na Dobrni so poznali že stari Kelti in Rimljani. Leta 1403 pa so vodo prvič uporabili v zdravstvene namene. Poseben pečat so na Dobrni pustile tudi številne zgodovinske osebnosti, kot je...

Razvedrilo / torek, 14. junij 2016 / 15:24

Kmečka ohcet v Bohinju

V sklopu Etno vikenda bo 30. julija v Bohinju Kmečka ohcet, ki jo prireja Turistično društvo Bohinj. Za poroko po starih ženitovanjskih običajih se potegujejo trije pari, zmagovalca pa boste s svojimi...