»Naš (omejeni) svet«

Besedilo: Jelko Kacin, ALDE/LDS
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 10. februar 2014 / 14:05

Prispevek (po dogovoru) zamuja teden dni. Bil sem na jadrnici MIMA zakoncev Kurnik. Leta 2009 sta jo kupila, da bi se kot »aktivna« upokojenca odpravila na pot okrog sveta. Na jadru je Glasova nalepka. Kljubuje vetrovom, soncu, dežju, valovom, soli ... Vztraja kot Kurnika! Januarja s(m)o bili v tajskih vodah, zdaj pa sta odplula nazaj proti Maleziji. Občudujem in spoštujem ju!

Čeprav so v Bangkoku protesti, enega od voditeljev so med govorom celo ubili, se turistična industrija ne da motiti. Turistično razviti jug nasprotuje dinastiji Shinawatra, ki dve desetletji drži oblast z glasovi nerazvitega severa in vzhoda. Tam vladne subvencije odtehtajo glas za predsednico vlade Yingluck oz. skorumpiranega brata Thaksina. Ta je vladal pred njo, a moral pobegniti. Bolj razgledani vidijo, da je sestra privid, niti pa vleče brat, ki si je državljanstvo, ko je zbežal pred sodbo sodišča, kupil v Črni gori. Odločeni so, da ji(ma) nov mandat preprečijo z bojkotom volitev. Zaenkrat uspevajo. Bili smo na skrajnem severu zahodnega akvatorija, le tri milje stran od meje z Burmo, kjer na Similanskem otočju ni stalnih prebivalcev, razen morskih »ciganov«, nomadov na čolnih.

Doma me ni toliko presenetil sneg in mraz, kot ponovno neprijetno spoznanje, da nekateri, predvsem posamezni mediji, »naš svet« omejujejo le na Slovenijo in le tu in tam vidi(jo) čez. Povsem razumem stisko ljudi in sem solidaren z njimi, ko s(m)o več dni brez elektrike, težje pa razumem medije, še posebej takrat, ko gre za šport. Po tednih brez TV sem videl pogovor ob odpovedi veleslaloma v Kranjski Gori. Trije smučarski delavci in še gost v Zagrebu so ob 50-letnici Zlate lisice gledalcem pojasnjevali širši pomen prireditve za šport, gospodarstvo, mlade generacije, promocijo države in turizma, le TV voditeljica se ni dala. Čeprav ves čas z nasmeškom, pa hkrati »temačni svetilnik«, ki neumorno bliska negativno energijo! Sprašuje se o smiselnosti prireditve, dela ljudi, stroških … Pogovor omenjam zaradi negativnega pristopa in njenih sporočil, ki jemljejo voljo, energijo, polet … Zabija kline v kolesje tistih, ki želijo, delajo, zmorejo in znajo.

Vesel bi bil, ko bi jih pohvalili, se z njimi veselili uspehov, jih posvojili in v njih videli vzor, pot in način, ki nas lahko potegnejo naprej in navzgor. Pa tako dobri so naši športniki te dni! Na POP TV pa nas sprašujejo, kakšen smisel ima vrhunska športna prireditev s 50-letno tradicijo.

Toplo mi je bilo pri srcu, ko je hrvaški funkcionar Vedran Pavlek v slovenščini, ki presega besedni zaklad marsikaterega poslanca DZ, pohvalil delo Mariborčanov, areno v mestu in Kranjsko Goro ter postavil vse kocke na svoje mesto. Imamo morda že kolektivno slepoto za minimalno samospoštovanje?

Tudi manjkajoče električne agregate, ki sicer v celoti ne zadostujejo za preskrbo elektrike prizadetemu prebivalstvu, smo relativno hi­tro dobili, ne iz tujine, ampak iz držav EU. Enaka sporočila, a na drugačen način, nam je moral v imenu EU povedati Herman Van Rompuy, predsednik Sveta EU. V EU in Evropi smo bolj povezani in soodvisni, kot se to mnogim zdi. Povezave bi morali bolj izkoristiti, sebi in kontinentu v prid. Ne vem, če s(m)o ga razumeli? Zakaj nam morajo tujci odpirati oči?