Gospodinjstva se niso zadolžila

Gospodinjstva v Sloveniji se za razliko od podjetij v času najvišje kreditne rasti niso prekomerno zadolževala, zato kljub dolgotrajni krizi, ki je močno poslabšala njihov življenjski standard, predstavljajo za banke skupino komitentov z dokaj nizko stopnjo tveganja.

Kranj – Kot je razvidno iz najnovejšega gradiva Banke Slovenije o stabilnosti slovenskega bančnega sistema, gospodinjstva niso preveč zadolžena, vendar pa se negotovost nadaljuje, saj zaostrene razmere v gospodarstvu vplivajo na visoko brezposelnost in zmanjševanje kupne moči, s tem pa na povečevanje tveganja revščine in socialne izključenosti. Dohodek, s katerim razpolagajo, je tudi lani upadel, to pa je vplivalo tudi na zniževanje potrošnje. Da gospodinjstva varčujejo, kaže ugotovitev, da se je potrošnja zmanjšala bolj kot razpoložljivi dohodek. Naložbe gospodinjstev so se lani še naprej zniževale, kar je bila posledica omejenih razpoložljivih sredstev, negotovosti glede prihodnjih gibanj v gospodarstvu pa tudi stanja na nepremičninskem trgu, kjer še vedno obstajajo pričakovanja o nadaljnjem zniževanju cen nepremičnin. Investicijska stopnja slovenskih gospodinjstev je že nekaj časa precej pod stopnjo gospodinjstev evrskega območja.

Gospodinjstva v Sloveniji so v primerjavi z gospodinjstvi na evrskem območju za polovico manj zadolžena, vendar pa imajo za razliko od njih tudi za polovico nižja finančna sredstva. V strukturi premoženja slovenskih gospodinjstev ohranjajo vloge v bankah in hranilnicah z 41 odstotki najpomembnejši delež, a so se lani v prvih desetih mesecih zaradi slabšanja njihovega dohodkovnega položaja in naraščajoče brezposelnosti znižale za 465 milijonov evrov. Neto odlive vlog so beležile velike domače banke, medtem ko so banke v večinski tuji lasti in male domače banke ugotavljale neto prilive. Največji odliv vlog je bil od marca do maja, na kar so pomembno vplivali dogodki v bankah na Cipru.

Tri četrtine finančnih obveznosti gospodinjstev v Sloveniji pomenijo bančna posojila. Najemanje potrošniških posojil se znižuje že od sredine leta 2010, to pa se je glede na zniževanje izdatkov za končno potrošnjo nadaljevalo tudi lani. Zaradi razmer na trgu nepremičnin stagnira tudi najemanje stanovanjskih posojil. Kar zadeva obrestne mere, se za vloge znižujejo, za posojila pa zvišujejo. Za stanovanjska posojila, na primer, so jih banke od decembra 2012 do oktobra 2013 v povprečju povečale za 0,3 odstotne točke, na 3,2 odstotka.

Sposobnost gospodinjstev za odplačevanje dolga se po ugotovitvah Banke Slovenije nekoliko poslabšuje, saj je bilo konec lanskega oktobra v zamudi nad devetdeset dni okoli 4,7 odstotka razvrščenih terjatev bank do gospodinjstev. Med gospodinjstvi s hipotekarnim posojilom so najbolj ranljiva skupina manj premožna gospodinjstva z manj kot dvajset tisoč evrov razpoložljivega letnega dohodka ter gospodinjstva z manj izobraženimi, brezposelnimi in upokojenimi člani.