Slamnik še vedno v modi

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Razvedrilo / petek, 16. junij 2017 / 05:44

Pravijo, da se slamniki v moderni izvedbi vračajo na modne brvi. Ali to drži, bomo še videli, zagotovo pa je slamnik simpatično pokrivalo, ki nudi zaščito pred poletnim soncem, s čimer so se strinjali tudi obiskovalci petega Slamnikarskega sejma, ki ga je gostil Slamnikarski park v Domžalah.

Slamnikarski muzej, ki deluje pod okriljem Kulturnega doma Franca Bernika Domžale, je v sodelovanju z Občino Domžale v soboto organiziral Slamnikarski sejem. Tudi letošnji je bil tematski: slama in vse, kar iz nje naredimo, seveda pa v prvi vrsti pletenje kit iz slame in izdelava slamnikov. Poleg predstavitve slamnikarstva in slamnatih izdelkov domačih razstavljavcev so se predstavili tudi tuji. Marija, Biserka in Nevenka iz Vojvodine oziroma članice slamarske sekcije HKPO Matija Gubec Tavankut so na svoji stojnici predstavile spominke in slike iz slame; Nizozemka Trijnie Patberg se je prvič z ustvarjanjem iz slame srečala pred 25 leti in od takrat je to njen hobi; Marijana Abram iz hrvaške Koprivnice pa je vzbujala pozornost že s svojim videzom, prikazom izdelave izjemno simpatičnih cekarjev, ki se bodo v prihodnosti morda v modni različici tudi vse več pojavljali na ulicah.

Bogat je bil spremljevalni program sejma: glasbeni, plesni in pevski nastopi domžalskih skupin; rokodelski prikazi; tudi o zgodovini, domžalskih slamnikarjih čez lužo je tekla beseda. Spoznali smo ustvarjalce in razstavljavce – poleg že omenjenih, zabavali so se tudi otroci, sejem je pospremila modna revija. Ponovno se je vrtelo kolo sreče, izboru razstavljavcev so dodali vsebinsko nadgradnjo žitne zgodbe in tu sta na primer z domačimi picami iz premične vrtne krušne peči na zanimivem tovornjaku pritegnila pozornost obiskovalcev brata Ilc iz Ribnice. Včasih vremenarko in pridelovalko česna Alenko Oldroyd - Rezo smo srečali v vlogi »palačinkopekarice«, na stojnici pa ji je družbo delal še Rok Grašič. Joži Košak iz Domžal je na sejem pospremil njen šivalni stroj, zanimivi so bili tudi izdelki dr. Gabrijele Fužir Bauer, ki sicer odsevajo slamnikarsko kulturno dediščino, a so posodobljeni. Fužir Bauerjeva je del ekipe oziroma projekta Kul dedi digit; razstavljene slike, torbice, luči in tudi nakit pa so pritegnili pozornost marsikaterega mimoidočega. Da je program tekel brezhibno, je skrbela Špela Šebenik, kulturni del sejemskega programa pa se je zaključil v poznih popoldanskih urah s tretjim srečanjem ljudskih pevcev in godcev.